Raziskava kaže na veliko večje tveganje za razvoj duševnih bolezni pri ženskah, ki so splavile

Uredništvo
8

Raziskava, ki so objavili v British Journal of Psychiatry, dokazuje povišano tveganje za razvoj duševnih bolezni pri ženskah, ki so naredile splav. Izsledki raziskave kažejo, da se tveganje za razvoj duševnih bolezni pri ženskah, ki so splavile, poveča za 81%, od tega pa lahko 10% tveganja pripišemo neposredno splavu. 

Raziskava je primerjala 22 raziskave o povezanosti splava in duševnih bolezni, ki so bile objavljene med leti 1995 in 2009. Gre za analizo vseh dosedanjih raziskav s tega področja, v kateri je skupno sodelovalo skoraj 900.000 žensk, od tega jih je 164.000 imelo izkušnjo splava. 

Raziskava sicer problematizira izsledke nedavnih raziskav, ki trdijo, da povezave med splavom in povišanim tveganjem za razvoj duševnih bolezni ni. Največja težava tovrstnih raziskav je namreč v tem, da za kontrolno skupino niso uporabili skupine žensk, ki so nenačrtovano zanosile, a so se odločile, da otroka donosijo.

Tveganje za razvoj duševnih bolezni povišano tudi za 230%

Pri ženska, ki so splavile so nekatere raziskave pokazale od 34% do 230% povišano tveganje za zlorabo drog in alkohola, nagnjenost k samomoru, anksioznim motnjam in depresiji. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da sta kontrolni skupini žensk, ki so otroka donosile, tako tistih, ki so zanosile načrtovano ali nenačrtovano, pokazale bistveno manjše tveganje za razvoj (od 55% do 138%).

Na podlagi izsledkov predhodnih raziskav je tako očitno, da obstaja povezava med splavom in kasnejšim razvojem duševnih bolezni. Povišanje tveganja je odvisno tudi od duševne motnje. Tako je tveganje najvišje pri zlorabi drog, zlasti marihuani (220%) in alkohola (110%) ter pri vseh vrstah samomorilnega vedenja (155%). Tveganje za razvoj anksiozne motnje se po splavu poveča za 34%, za razvoj depresije pa 37%.

K razumevanju vpliva splava na duševno zdravje mater pa je pomembno vplivala tudi kanadska raziskava iz leta 2010, ki sicer ni bila zajeta v analizo raziskave objavljene v British Journal of Psychiatry. Iz kanadske raziskave je mogoče razbrati, da so ženske, ki imajo zgodovino splava, v primerjavi z ženskami, ki tega nimajo, v 61% bolj nagnjene k vedenjskim motnjam, 59% bolj nagnjene k samomorilnemu vedenju, 261% bolj nagnjene k zlorabi alkohola in kar 313% bolj nagnjene k zlorabam drog.

Domnevne koristi splava, ki jih ni?

Raziskava se dotakne tudi drugih znanstvenih raziskav, ki splavu pripisujejo pozitivne učinke in pri tem opozarja, da ti izsledki ne temeljijo na dovolj velikem in primernem vzorcu. Ena izmed takih raziskav tako ocenjuje zadovoljstvo žensk na lestvici od 1 do 5 takoj po splavu z oceno 2,24, dve leti po splavu pa ta številka pade na 2,06. Razen tega pa drugih pozitivnih vplivov na duševno zdravje žensk, ki so opravile splav, v znanstveni literaturi ni.

Prav zato nekateri znanstvenik opozarjajo na (ne)upravičenost 90% splavov v Združenem Kraljestvu, ki jih zdravniki opravijo, ker naj bi bili za duševno zdravje matere, manjše zlo kot donositev otroka. Znanstvenih raziskav o tem, da je splav za nosečnico s stališča duševnega zdravja, boljša odločitev, pa ni.

 

Raziskava je bila objavljena v British Journal of Psychiatry v septembru leta 2011 in, kot smo v članku navedli, se nanaša na obdobje med 1995 in 2009. Na spletu pa je dostopna na Cambridge.org od leta 2018.

8 KOMENTARJI

  1. Si niti ne predstavljam trpljenja teh trpink. Zavedanje, da so dovolile / naročile uboj svojega otroka. Živeti s tem. Zaspati in se zbuditi s tem. Praznovati rojstni dan neživečih…

    Kaj pa očetje? Možje, sodelavci, lubčki, avanturisti? Kako pa kaj njihovo duševno zdravje?

    Rojstvo otroka sicer začasno zaniha intimnost med staršema, dolgoročno pa ju tudi intimno poveže v še večji globini. Kako pa vpliva izkušnja splava na intimnost para?

    Življenje DATI ali ga ODVZETI ?
    Sprejeti Božjo voljo, tudi če se ta trenutno ne poklopi ravno z mojimi načrti, to je prava modrost.
    Sigurno je to lahko včasih strašno zahtevno, a je to edina dolgoročno pravilna pot.

    Je rekel Jezus: Ko molite, recite takole …ZGODI SE TVOJA VOLJA…!
    Pa tudi sam je pred trpljenjem in smrtjo molil: Toda Oče, ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi

  2. Uredništvo, ob navajanju takih člankov je potrebno navesti tudi referenco: avtorja, naslov študije, revijo in leto objave. Kot prvo zaradi avtorsko intelektualne lastnitne objavljenje študije, ki jo navajate, kot drugo, ker bi bralci mogoče šli brati tudi originalni vir.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime