Nova raziskava EU: zaupanje v pravosodni sistem se v Sloveniji počasi pobira, a ostaja nizko

Uredništvo
4

Da je zaupanje v Sloveniji v pravno državo izjemno nizko, med najnižjimi v Evropi je že dolgo znano dejstvo. O nekaterih vzrokih za to je Evropski komisiji nedavno pisal zunanji minister Logar in s tem razveselil nekatere profesorje prava ter hkrati razburil levo politično sceno.

A prav vmešavanje, oziroma pritisk vlade oz. politikov na neodvisnost pravosodja je po mnenju Slovencev ključen razlog za nizko zaupanje v pravno državo, kaže nedavna raziskava zaupanja v pravosodne sisteme držav članic EU pod pokroviteljstvom Evropske komisije. 

V zadnjih letih se sicer zaupanje v slovensko pravosodje počasi, a zanesljivo dviguje, vendar je še vedno zelo nizko.  

Raziskava 2020 EU justice scoreboard primerja stopnjo zaupanja državljanov držav članic EU v tamkajšnji pravosodni sistem.

Slovenija je sicer za Bolgarijo, Poljsko in Hrvaško četrta v EU po stroških za sodišča (0,45 % deleža BDP) ter prva po številu sodnikov na 100 tisoč prebivalcev (nekaj čez 40). A slednje k večjemu zaupanju v neodvisnost pravosodja očitno bistveno ne prispeva.

Danska, Avstrija, Finska in Švedska imajo po prepričanju njihovih državljanov najvišjo stopnjo neodvisnosti sodnega sistema v Evropski uniji. Slovenija je glede dojemanja neodvisnosti pravosodja šele na 20. mestu. Manj vere v neodvisnost svojega sodnega sistema imajo samo še Portugalci, Romuni, Bolgari, Poljaki, Italijani, Slovaki in Hrvati.

Takoj za Ciprom pa je v Sloveniji največ takšnih (89 %), ki menijo, da je nizka stopnja neodvisnosti pravosodja posledica vmešavanja politične oblasti, oziroma politikov.

Se pa zaupanje Slovencev sčasoma vendarle rahlo popravlja, kaže večina indikatorjev. Od leta 2016 se je zaupanje v pravosodni sistem sicer dvignilo v 20 državah, od tega največ v Bolgariji in Španiji (z 14 odstotnih točk( in Slovenija (za 12 odstotnih točk, iz 30 na 42)

Vseeno pa v smislu neodvisnosti sodišč in sodnikov naš sistem kot zelo dober označuje le 3 % vprašanih, za dobrega 39 %, za dokaj slabega 31 % in zelo slabega 15 % sodelujočih. 12 % jih ni znalo oceniti. In sicer predvsem zaradi ocene, da na neodvisnost sodišč ne pritiskajo ekonomski in drugi specifični interesi.

4 KOMENTARJI

  1. Bom vprašal profesorja Rajka Pirnata, kako je z zaupanjem v slovensko pravosodje.

    Ni vrag, da mi ne bi odgovoril tako, da bi bilo všeč slovenski levici.

  2. Dokler bo pravosodje delovalo kot da ni sestavni del slovenskega demokratične ustavne zgradbe, ki je dolžno:
    – delovati neodvisno in nepristransko ter pošteno in pravično
    – priti vsaj enkrat pred slovensko demokratično javnost in poročati o ukrepih in dosežkih, ki zagotavljajo pravosodne cilje iz prejšnje alineje,

    ne bo bistveno drugače kot je, ker bo zaupanje v pravosodje še naprej nezadostno.

  3. Komunistična ubijalska sodrga kriminalcev je “ustanovila” komunistična sodišča v okviru koga ali česa in na kakšni osnovi, ko je OF Revolucija boljševiško s terorjem harala po okupirani Kraljevini Jugoslaviji’
    Postavili so, v bistvu, svoja nelegalna, protiustavna, protizakonita vojna-banditsko revolucionarna Nagla sodišča za sojenje “izdajalcem”-to je političnim nasprotnikom, ki so samoiniciativno ustanovili Vaške straže, da so se laghko zoperstavili komunistično boljševiškemu neznosnemu terorju leta 1941-1942.
    Začeli so v Ribnicin v Kočevju, kjer so farsično na smrt obsodili 50 + 16 “izdajalcev”, ostalih skoraj 1000 pa oprostili ter jih “napotili” zvezane in pod stražo Partizanov v različne smeri dežele in jih po poti neusmiljeno pobijali, najbolj krvavo, morda, s klanjem nedolžnih na Mačkovcu na Blokah, Mozlju, Jelendolu, Grčaricah.
    Vemo kdo približno je vodil Krivosodje, kdo ga vodi in kdo ga usmerja, Udbokučanizem v vseh svojih nijansah na temeljih krvavega boljševiškega Krivosodja 1943.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime