Nova raziskava EU: zaupanje v pravosodni sistem se v Sloveniji počasi pobira, a ostaja nizko

Uredništvo
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Da je zaupanje v Sloveniji v pravno državo izjemno nizko, med najnižjimi v Evropi je že dolgo znano dejstvo. O nekaterih vzrokih za to je Evropski komisiji nedavno pisal zunanji minister Logar in s tem razveselil nekatere profesorje prava ter hkrati razburil levo politično sceno.

A prav vmešavanje, oziroma pritisk vlade oz. politikov na neodvisnost pravosodja je po mnenju Slovencev ključen razlog za nizko zaupanje v pravno državo, kaže nedavna raziskava zaupanja v pravosodne sisteme držav članic EU pod pokroviteljstvom Evropske komisije. 

V zadnjih letih se sicer zaupanje v slovensko pravosodje počasi, a zanesljivo dviguje, vendar je še vedno zelo nizko.  

Raziskava 2020 EU justice scoreboard primerja stopnjo zaupanja državljanov držav članic EU v tamkajšnji pravosodni sistem.

Slovenija je sicer za Bolgarijo, Poljsko in Hrvaško četrta v EU po stroških za sodišča (0,45 % deleža BDP) ter prva po številu sodnikov na 100 tisoč prebivalcev (nekaj čez 40). A slednje k večjemu zaupanju v neodvisnost pravosodja očitno bistveno ne prispeva.

Danska, Avstrija, Finska in Švedska imajo po prepričanju njihovih državljanov najvišjo stopnjo neodvisnosti sodnega sistema v Evropski uniji. Slovenija je glede dojemanja neodvisnosti pravosodja šele na 20. mestu. Manj vere v neodvisnost svojega sodnega sistema imajo samo še Portugalci, Romuni, Bolgari, Poljaki, Italijani, Slovaki in Hrvati.

Takoj za Ciprom pa je v Sloveniji največ takšnih (89 %), ki menijo, da je nizka stopnja neodvisnosti pravosodja posledica vmešavanja politične oblasti, oziroma politikov.

Se pa zaupanje Slovencev sčasoma vendarle rahlo popravlja, kaže večina indikatorjev. Od leta 2016 se je zaupanje v pravosodni sistem sicer dvignilo v 20 državah, od tega največ v Bolgariji in Španiji (z 14 odstotnih točk( in Slovenija (za 12 odstotnih točk, iz 30 na 42)

Vseeno pa v smislu neodvisnosti sodišč in sodnikov naš sistem kot zelo dober označuje le 3 % vprašanih, za dobrega 39 %, za dokaj slabega 31 % in zelo slabega 15 % sodelujočih. 12 % jih ni znalo oceniti. In sicer predvsem zaradi ocene, da na neodvisnost sodišč ne pritiskajo ekonomski in drugi specifični interesi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kdo je Andreja Katič? "Odločeni smo, da dokončno pometemo s korupcijo,” je nekoč dejala. Ji bo uspelo?
  • 26. 02. 2024
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023