Nova pravila glede kreditne sposobnosti bodo stopila v veljavo. Objavljamo izračune Banke Slovenije.

Vir foto: https://operando.org/z-misijonarjem-rosendom-se-enkrat-v-dzunglo-k-indijancem/
POSLUŠAJ ČLANEK
V začetku meseca so z Banke Slovenije sporočili, da jih skrbi sklepanje potrošniških kreditov med slovenskimi potrošniki, o čemer smo že pisali. Tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva kljub predhodnim ukrepanjem ostajajo povišana.

Predlagani ukrep, ki dviguje največ prahu, pa je povezan z upoštevanjem vzdrževanih družinskih članov pri kreditni sposobnosti in ne pri potrošniških kreditih. Kreditna sposobnost se namreč računa glede na višino minimalne plače ter dodatnih zneskov za vzdrževane družinske člane .


Banka Slovenije je pojasnila svoje stališče in posredovala določene projekcije izračunov, ki pojasnjujejo situacijo.

Opozorila Banke Slovenije


Banka Slovenije je opozorila, da čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, ta še vedno presega 10 odstotkov. Na Banki Slovenije opažajo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.

V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je ta konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta letošnjega leta podaljšala na 7 let. Hitro pa se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega 10 let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 271 mio EUR, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 516 mio EUR. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let.

https://twitter.com/ProfAljosa/status/1182205029933039616

Kreditna sposobnost družin pri nakupu nepremičnine


Po informacijah, ki so na voljo, Banka Slovenije svoje drugo priporočilo spreminja v obvezni ukrep, ki se glasi: "Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji."

Kaj pomeni ta "ustrezno višji" so nam pojasnili na Banki Slovenije z naslednjimi besedami: "Ustrezno višji pomeni, da mora potrošniku, ki preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Tako določbo je vsebovalo že Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil, ki ga je Svet Banke Slovenije potrdil 30. 8. 2016. ("Priporoča se, da banke že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke."). To priporočilo je bilo 22. 10. 2018 razširjeno tudi na potrošniška posojila."

Simulacija izračuna kreditne sposobnosti


Banka Slovenije nam je v svojem odgovoru posredovala tudi določene simulacije izračunov kreditne sposobnosti družin, v skladu z novimi ukrepi.

Tako so zapisali: "Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1,773.26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga: 1,773.26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali 50 % od 1,773.26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673.83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov."

Torej, če vzamemo praktičen primer: neto dohodek kreditojemalca: 1,500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).

Pri takem primeru upoštevamo na kreditojemalca, da mu mora ostati 76% od bruto minimalne plače 886,36 evrov in prištejemo 237,29 evrov, kar pomeni, da je maksimalna obremenitev za kredit 588,78 €, so zapisali v izračunu Banke Slovenije.

Če vzamemo enako logiko, kot nam jo je posredovala Banka Slovenije za povprečno neto slovensko plačo, ki v letu 2019 znaša 1.114,16 € in družino s tremi otroki, pridemo do naslednjega izračuna: 76 % od bruto minimalne plače 886,36 € + polovica stroška vzdrževanih družinskih članov (237,29*1,5= 355,96 €). Seštevek je 1.029,59. Kar pomeni, da je maksimalna obremenitev 84,56 €.

Takšno linearno povečevanje zneska bo pri velikih družinah v razmerju do upoštevanja neto plač gotovo velika težava. V Banki Slovenije so na izražene skrbi odgovorili, da "na trg nepremičnin vplivajo številni dejavniki, ponudba posojil je le eden od njih. V zadnjem obdobju smo ugotavljali, da se na slovenskem nepremičninskem trgu čedalje več transakcij kreditira z lastniškimi viri, zato je učinek teh ukrepov manjši kot v primeru, da so transakcije v večji meri financirane s posojili. Nekatere analize v državah, ki so že uvedle podobne makrobonitetne ukrepe, kažejo, da imajo ti ukrepi lahko učinek na cene na nepremičninskem trgu. V primeru njihovega znižanja se dostopnost stanovanj poveča, kar omili učinek manjše dostopnosti posojil (kreditojemalec v takem primeru potrebuje manjši obseg posojila, ki ga lahko dobi kljub zaostreni zahtevi glede DSTI)."

Banke so bile obveščene in sklep prične veljati s 1. novembrom


Banka Slovenije je tudi zavrnila očitke o neobveščenosti bank o celotni situaciji. Tako so s tiskovnega predstavništva Banke Slovenije zapisali: "Banke so bile ustrezno obveščene že septembra, poleg tega, kot omenjeno zgoraj, se sklep v tem delu ne razlikuje od dosedanjih priporočil, s katerimi so banke seznanjene že več let. Sklep je bil objavljen danes in začne veljati 1. novembra 2019."

Združenje bank Slovenije pa je tudi že izdalo izjavo, da se jim zdi tak ukrep preveč omejevalen. Tako so v zapisali: "Mnenje bančnega sektorja o pretirani omejevalni naravi sprejetega ukrepa potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala tekom izjemno zahtevnega gospodarskega cikla v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega, so primerjalno gledano, ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30