Nova pravila glede kreditne sposobnosti bodo stopila v veljavo. Objavljamo izračune Banke Slovenije.
POSLUŠAJ ČLANEK
V začetku meseca so z Banke Slovenije sporočili, da jih skrbi sklepanje potrošniških kreditov med slovenskimi potrošniki, o čemer smo že pisali. Tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva kljub predhodnim ukrepanjem ostajajo povišana.
Predlagani ukrep, ki dviguje največ prahu, pa je povezan z upoštevanjem vzdrževanih družinskih članov pri kreditni sposobnosti in ne pri potrošniških kreditih. Kreditna sposobnost se namreč računa glede na višino minimalne plače ter dodatnih zneskov za vzdrževane družinske člane .
Banka Slovenije je pojasnila svoje stališče in posredovala določene projekcije izračunov, ki pojasnjujejo situacijo.
Banka Slovenije je opozorila, da čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, ta še vedno presega 10 odstotkov. Na Banki Slovenije opažajo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.
V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je ta konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta letošnjega leta podaljšala na 7 let. Hitro pa se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega 10 let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 271 mio EUR, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 516 mio EUR. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let.
https://twitter.com/ProfAljosa/status/1182205029933039616
Po informacijah, ki so na voljo, Banka Slovenije svoje drugo priporočilo spreminja v obvezni ukrep, ki se glasi: "Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji."
Kaj pomeni ta "ustrezno višji" so nam pojasnili na Banki Slovenije z naslednjimi besedami: "Ustrezno višji pomeni, da mora potrošniku, ki preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Tako določbo je vsebovalo že Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil, ki ga je Svet Banke Slovenije potrdil 30. 8. 2016. ("Priporoča se, da banke že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke."). To priporočilo je bilo 22. 10. 2018 razširjeno tudi na potrošniška posojila."
Banka Slovenije nam je v svojem odgovoru posredovala tudi določene simulacije izračunov kreditne sposobnosti družin, v skladu z novimi ukrepi.
Tako so zapisali: "Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1,773.26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga: 1,773.26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali 50 % od 1,773.26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673.83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov."
Torej, če vzamemo praktičen primer: neto dohodek kreditojemalca: 1,500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).
Pri takem primeru upoštevamo na kreditojemalca, da mu mora ostati 76% od bruto minimalne plače 886,36 evrov in prištejemo 237,29 evrov, kar pomeni, da je maksimalna obremenitev za kredit 588,78 €, so zapisali v izračunu Banke Slovenije.
Če vzamemo enako logiko, kot nam jo je posredovala Banka Slovenije za povprečno neto slovensko plačo, ki v letu 2019 znaša 1.114,16 € in družino s tremi otroki, pridemo do naslednjega izračuna: 76 % od bruto minimalne plače 886,36 € + polovica stroška vzdrževanih družinskih članov (237,29*1,5= 355,96 €). Seštevek je 1.029,59. Kar pomeni, da je maksimalna obremenitev 84,56 €.
Takšno linearno povečevanje zneska bo pri velikih družinah v razmerju do upoštevanja neto plač gotovo velika težava. V Banki Slovenije so na izražene skrbi odgovorili, da "na trg nepremičnin vplivajo številni dejavniki, ponudba posojil je le eden od njih. V zadnjem obdobju smo ugotavljali, da se na slovenskem nepremičninskem trgu čedalje več transakcij kreditira z lastniškimi viri, zato je učinek teh ukrepov manjši kot v primeru, da so transakcije v večji meri financirane s posojili. Nekatere analize v državah, ki so že uvedle podobne makrobonitetne ukrepe, kažejo, da imajo ti ukrepi lahko učinek na cene na nepremičninskem trgu. V primeru njihovega znižanja se dostopnost stanovanj poveča, kar omili učinek manjše dostopnosti posojil (kreditojemalec v takem primeru potrebuje manjši obseg posojila, ki ga lahko dobi kljub zaostreni zahtevi glede DSTI)."
Banka Slovenije je tudi zavrnila očitke o neobveščenosti bank o celotni situaciji. Tako so s tiskovnega predstavništva Banke Slovenije zapisali: "Banke so bile ustrezno obveščene že septembra, poleg tega, kot omenjeno zgoraj, se sklep v tem delu ne razlikuje od dosedanjih priporočil, s katerimi so banke seznanjene že več let. Sklep je bil objavljen danes in začne veljati 1. novembra 2019."
Združenje bank Slovenije pa je tudi že izdalo izjavo, da se jim zdi tak ukrep preveč omejevalen. Tako so v zapisali: "Mnenje bančnega sektorja o pretirani omejevalni naravi sprejetega ukrepa potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala tekom izjemno zahtevnega gospodarskega cikla v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega, so primerjalno gledano, ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije."
Predlagani ukrep, ki dviguje največ prahu, pa je povezan z upoštevanjem vzdrževanih družinskih članov pri kreditni sposobnosti in ne pri potrošniških kreditih. Kreditna sposobnost se namreč računa glede na višino minimalne plače ter dodatnih zneskov za vzdrževane družinske člane .
Banka Slovenije je pojasnila svoje stališče in posredovala določene projekcije izračunov, ki pojasnjujejo situacijo.
Opozorila Banke Slovenije
Banka Slovenije je opozorila, da čeprav so banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, ta še vedno presega 10 odstotkov. Na Banki Slovenije opažajo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.
V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je ta konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta letošnjega leta podaljšala na 7 let. Hitro pa se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega 10 let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 271 mio EUR, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 516 mio EUR. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let.
https://twitter.com/ProfAljosa/status/1182205029933039616
Kreditna sposobnost družin pri nakupu nepremičnine
Po informacijah, ki so na voljo, Banka Slovenije svoje drugo priporočilo spreminja v obvezni ukrep, ki se glasi: "Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji."
Kaj pomeni ta "ustrezno višji" so nam pojasnili na Banki Slovenije z naslednjimi besedami: "Ustrezno višji pomeni, da mora potrošniku, ki preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Tako določbo je vsebovalo že Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil, ki ga je Svet Banke Slovenije potrdil 30. 8. 2016. ("Priporoča se, da banke že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke."). To priporočilo je bilo 22. 10. 2018 razširjeno tudi na potrošniška posojila."
Simulacija izračuna kreditne sposobnosti
Banka Slovenije nam je v svojem odgovoru posredovala tudi določene simulacije izračunov kreditne sposobnosti družin, v skladu z novimi ukrepi.
Tako so zapisali: "Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1,773.26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga: 1,773.26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali 50 % od 1,773.26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673.83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov."
Torej, če vzamemo praktičen primer: neto dohodek kreditojemalca: 1,500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).
Pri takem primeru upoštevamo na kreditojemalca, da mu mora ostati 76% od bruto minimalne plače 886,36 evrov in prištejemo 237,29 evrov, kar pomeni, da je maksimalna obremenitev za kredit 588,78 €, so zapisali v izračunu Banke Slovenije.
Če vzamemo enako logiko, kot nam jo je posredovala Banka Slovenije za povprečno neto slovensko plačo, ki v letu 2019 znaša 1.114,16 € in družino s tremi otroki, pridemo do naslednjega izračuna: 76 % od bruto minimalne plače 886,36 € + polovica stroška vzdrževanih družinskih članov (237,29*1,5= 355,96 €). Seštevek je 1.029,59. Kar pomeni, da je maksimalna obremenitev 84,56 €.
Takšno linearno povečevanje zneska bo pri velikih družinah v razmerju do upoštevanja neto plač gotovo velika težava. V Banki Slovenije so na izražene skrbi odgovorili, da "na trg nepremičnin vplivajo številni dejavniki, ponudba posojil je le eden od njih. V zadnjem obdobju smo ugotavljali, da se na slovenskem nepremičninskem trgu čedalje več transakcij kreditira z lastniškimi viri, zato je učinek teh ukrepov manjši kot v primeru, da so transakcije v večji meri financirane s posojili. Nekatere analize v državah, ki so že uvedle podobne makrobonitetne ukrepe, kažejo, da imajo ti ukrepi lahko učinek na cene na nepremičninskem trgu. V primeru njihovega znižanja se dostopnost stanovanj poveča, kar omili učinek manjše dostopnosti posojil (kreditojemalec v takem primeru potrebuje manjši obseg posojila, ki ga lahko dobi kljub zaostreni zahtevi glede DSTI)."
Banke so bile obveščene in sklep prične veljati s 1. novembrom
Banka Slovenije je tudi zavrnila očitke o neobveščenosti bank o celotni situaciji. Tako so s tiskovnega predstavništva Banke Slovenije zapisali: "Banke so bile ustrezno obveščene že septembra, poleg tega, kot omenjeno zgoraj, se sklep v tem delu ne razlikuje od dosedanjih priporočil, s katerimi so banke seznanjene že več let. Sklep je bil objavljen danes in začne veljati 1. novembra 2019."
Združenje bank Slovenije pa je tudi že izdalo izjavo, da se jim zdi tak ukrep preveč omejevalen. Tako so v zapisali: "Mnenje bančnega sektorja o pretirani omejevalni naravi sprejetega ukrepa potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala tekom izjemno zahtevnega gospodarskega cikla v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega, so primerjalno gledano, ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije."
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
STAJERKA2021
PRIPOROČAM!
Preberite na POŽAREPORT prispevek RADA PEZDIRJA!
Zajeta vsa beda naših bank in politikov!
Bravo, Rado!
helena_3
Država zapufana, Šarec pa si omisli 2 merđota po 1 mio vsak.
Za dodatek k ravnanju banksterjev, kot piše komentator zgoraj.
Kaj, ko bi BS še tu vršila svojo nalogo?
Alojzij Pezdir
Predlog Banke Slovenije, ki bo do neznosnosti omejil finančne možnosti običajnih delojemalcev in kreditojemalcev, je najbrž posledica brezmejnega oz. brezlimitnega kreditiranja "svetih krav" oziroma nedotakljivih "prihvatiztorjev" vladajoče kleptokracije, zaradi katerih je nastala zloglasna "bančna luknja", zapolnjevana in pokrita, seveda, z novimi in novimi davkoplačevalskimi milijardami ter "inovativnimi" transakcijami goljufivih "banksterjev" skozi finančne labirinte "slabe banke" DUTB. Za jankoviće milijoni evrov brez vračanja in brez kazenskih sankcij, za anonimne delojemalce in kreditojemalce pa skrajno omejeni krediti ob realni možnosti sodne in policijske izterjave.
To je brezpravna Slovenija v letu gospodovem 2019!
romanos1
Drži!
saramatej
No, na prvi pogled se zdi, da imajo skrb, da bodo kreditojemalci ustrezno poskrbeli za mularijo. Lepo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.