Uredništvo

Slika človeške evolucije od opici podobnega sključenega kosmatega bitja do pokončnega človeka, ki smo se jo učili v šoli in je praktično ponotranjena v naši zavesti, je napačna, trdi vodilni strokovnjak za evolucijo človeka. 

Raziskave 3,7 milijona let starega  fosiliziranega okostja zgodnjega človeka namreč kažejo, da je evolucija ubrala ravno nasprotno pot in da so se šimpanzi razvili iz človeku skupnega prednika, ki je v resnici hodil pokončno, piše The Independent. 

Profesor Robin Crompton je na Britanskem festivalu znanosti (British Science Festival) predstavil svojo teorijo, po kateri so ljudje, opice in šimpanzi potomci skupnega prednika, ki živel na drevesih ter hodil pokončno, po dveh nogah.

Po tej teoriji so šimpanzi tisti, ki so spremenili svojo držo ter začeli hoditi po vseh štirih, s čemer so pridobili na hitrosti, ljudje pa smo ohranili vzravnano držo ter hojo po dveh. V tem primeru se pokončna drža pri ljudeh ni začela takrat, ko so naši predniki zapustili drevesa ter se začeli gibati po tleh prostranih savan, marveč že milijone let pred tem.

Poleg tega je Crompton prepričan, da so naši predniki začeli z uporabo orodja že takrat, ko so živeli na drevesih in ne šele kasneje. meni, da so se ob oprijemanju debel ter vej med plezanjem po drevju domislili, da bi si z palicami lahko pomagali tudi na druge načine.

“Šimpanzi in ljudje smo oboji potomci nekoga, ki je bil bolj podoben danes živečemu človeku, kot pa šimpanzu – čeprav nam je to dejstvo neprijetno,” je povedal Cromton v svojem govoru.

Poudaril je tudi, da so nam bili naši predniki tako podobni, da bi se lahko ljudje vrnili nazaj živet na drevje, samo naučiti bi se morali, kako. “Dreves nismo zapustili. Popolnoma dobro bi nam bilo na drevesih, če bi se odločili, da gremo tja gor – in si prej sezujemo čevlje.”

Lucy in Little Foot

Fosil, ki ga Cromton preučuje, pripada vrsti Australopithecus Hominid – enako kot najbolj znani ostanki, ki so jih poimenovali Lucy. Te fosilni ostanki so bili izkopani leta 1991 v Južni Afriki, vendar so jih datirali šele lansko leto.

Medtem, ko je bila Lucy visoka zgolj 1,1 metra, pa so ugotovili, da je bil glede na ostanke slednji, poimenovali so ga Little Foot, enake višine kot danes živeče ženske. Crompton to razliko razlaga tako, da je spadala Lucy v skupino pigmejcev, podobno kot ti živijo še danes, in je zato tudi toliko manjša.

Crompton je že pred dvajsetimi leti dvignil veliko prahu, ko je postavil teorijo, da je tudi Lucy (takrat je preučeval njene ostanke) hodila pokončno. Pri tem si je pomagal z računalniškimi modeli.

Še vedno obstaja nekaj znanstvenikov, ki trdijo, da so Lucy in ostali naši predniki hodili po vseh štirih, vendar Compton z zadovoljstvom ugotavlja, da je takih čedalje manj.

Drugi dokaz, ki so ga do sedaj uporabljali za podpiranje teorije, da smo se ljudje zravnali šele, ko smo splezali z dreves, so naši podplati. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da so naše kosti stopal trdno fiksirane in da niso fleksibilne, tako kot pri gorilah.

Vendar so Crompton in drugi ugotovili, da naše stopala skupaj trdno držijo razne vezi in mišice, ne pa kosti. Tako so v osnovi enake kot tiste, ki jih imajo gorile.

znanost-napaka

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 5

  1. Na prvi pogled je s tem odkritjem vse lepo in prav. Končno ena teorija o evoluciji človeka, ki je pisana na kožo tudi kristjanom. Vendar pa je v zvezi z antropologi potrebno povedati nekaj stvari. Izmed vseh strokovnjakov so to po nekem čudnem naključju najbolj častiželjni ljudje. Vsak, ki najde neko koščico, jo razglasi za novo vrsto človečnjaka. Druga stvar je to, da je evolucija ena najtežjih panog, če hočeš biti strokoven in dosleden. Dokazi so bolj domneve in špekulacije kot pa trdno stoječe številke. Našli so samo nekaj fosilnih ostankov, koliko jih je izgubljenih! Iz enega sklepati na vse je težko. Pa ne mislim, da evolucija ne obstaja – seveda da! Tretja stvar je pa to, da je evolucija kontinuiran proces, mi pa ga hočemo popredalčkati. Odkrili smo kar nekaj vrst človečnjakov, za nek fosil rečemo da je pripadal neki vrsti, tista kost pa neki drugi. Ma kaj pa vse vmes? Linija gre od staršev na otroka – pri kateri generaciji bomo rekli, da je to pa zdaj druga vrsta? Spremembe so zelo majhne in počasne. Današnji človek je po višini višji kot pred 200 leti, obraba kosti je manjša zaradi lažjega dela, doživimo višjo starost, bolj smo inteligentni (ali če hočete izobraženi), itd. Pa vendar se imamo za isto vrsto človeka. Čez milijone let bodo te razlike morda uporabili za argumentacijo, da gre za novo vrsto, pa čeprav se nam danes to zdi absurdno.

    Nočem zanikati dognanj tega znanstvenika, saj je on strokovnjak, ne jaz. Se mi pa odpira vprašanje, koliko je to sploh pomembno ali v kolikšni meri gre za senzacionalistično znanstveno dlakocepljenje.

  2. Še malo, še malo, pa bodo priznali, da je evolucija ena teorija, ki je dobro služila predvsem in samo politiki.
    Še v novih učbenikih se uporablja risbice evolucije konja in človeka, ki so bile že zdavnaj ovržene, ker je raziskovalec (se v tem trenutku ne spomnim imena), predvsem umetniško izrazil svoja predvidevanja, ki pa niso osnovana na dejstvih. Teorija evolucije šepa na vseh koncih, raziskovalci, ki so v preteklosti dokazali marsikatero stvar, ki ne sodi v koncept te teorije, pa so bili zasmehovani, odvzeta so jim bila sredstva in svojih raziskav niso uspeli dokončati.

    Kaj pa, če ni skupnega prednika. Kaj pa, če kreacionizem drži, pa smo bili enostavno ustvarjeni kot ljudje? Seveda se živali (in ljudje) spreminjamo in prilagajamo… ampak to ni evolucija. Gre za mikroadaptacije, prilagoditve.

    Dejansko ne obstaja za evolucijo (za to, da se je iz ene vrste živali razvila druga vrsta) niti en dokaz …

    Zanimivo bi bilo tudi raziskati, kako določajo starost okostij, kamnin, zemlje… 🙂

  3. Seveda, kakšna evolucija neki, če samo malo pomislite z zdravo kmečko inteligenco, vam bo hitro jasno, da je človeška vrsta edinstvena. Od staršev na otroka se prenaša DNK. Zaradi različnih dejavnikov, včasih pride do mutacije DNK . Iz tega razloga, nastanejo v mnogo primerih tudi zdravstvene težave potomcev.
    To pa ni evolucija. Je le mešalnica DNK-ajev.
    Iz DNK staršev, na otroka. 50% DNK očeta + 50% DNK mame = otrok in zadeva se iz roda v rod ponavlja, od kar smo na Zemlji…
    Lažje: imamo belo moko iz katere hkrati pripravimo hlebec in palačinko. Hlebec ni nastal iz palačinke in tudi palačinka ni nastala iz hlebca. Čeprav oba vsebujeta belo moko in vodo ali primer, imata 99% istih sestavin.

Komentiraj