Nova ministra: bo država spodbujala zasebno šolstvo? Dobivamo spletno policijo?

vir: Twitter @Gibanje_Svoboda

Pred poslanci sta se danes predstavila kandidat za ministra za izobraževanje dr. Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Glede na njune kompetence podpora kandidatoma že vnaprej ni bila vprašljiva. Oba kandidata se namreč s področji, ki ju pokrivata, tudi strokovno ukvarjata.

Končni razplet zaslišanj zato ni presenetljiv. Papiča je podprlo 9 članov pristojnega odbora, pet pa jih je bilo proti. Podobno razmerje je bilo tudi na drugi, sočasni predstavitvi. Kandidatko Emilijo Stojmenovo Duh je prav tako podprlo devet poslancev, štirje so bili proti.

Poznopopoldanski predstavitvi sta bili zanimivi predvsem zato, ker nam kažeta vizijo ljudi, ki naj bi Slovenijo vodili do družbe znanja in digitalne prihodnosti. Obljub o tem smo lahko v preteklosti slišali veliko. Dejstvo tudi je, da je Slovenija pri tem le povprečno uspešna, številni pa bi si želeli, da bi na teh področjih dosegali tudi nekoliko ambicioznejše cilje.

Sta kandidata pravi osebi za te ambicije?

Papič: Bela knjiga, večja veljavnost NPZ

Kot eno od svojih prvih ključnih nalog je nekdanji rektor ljubljanske univerze predstavil potrebo po oblikovanju bele knjige, ki bo postala strateški dokument za delovanje univerzitetnega šolskega sistema za naslednjih deset let. Ob tem je poudaril tudi, da je za večino verjetno presenečenje, da tega dokumenta še nimamo. Sama priprava ga sicer ne skrbi, se je pa po njegovem mnenju v preteklosti izkazalo, da smo bili zelo dobri pri načrtovanju, bistveno manj pa pri implementaciji teh idej v praksi.

Druga točka Papičeve predstavitve pa se je dotikala sprememb pri sistemu NPZ v osnovnih šolah. Tu bi se po njegovem mnenju ti morali upoštevati prav tako kot rezultati mature v srednjih.

Nespregledana ni ostala niti epidemija covida-19, kjer obljublja, da bodo na ministrstvu zelo skrbno evidentirali posledice preteklih valov in se pripravili na morebitno zaostrovanje razmer jeseni.

 

Brezplačne malice za vse?

Minister ostaja zavezan tudi vladni obljubi o brezplačnih malicah v osnovnih šolah. Tak ukrep je nekoč že veljal, vendar je bil kasneje ukinjen, poleg finančnih težav so namreč imeli na šolah tudi težave zaradi zavržene hrane. Obenem predlogu ni preveč naklonjena niti stroka, saj je po njenem mnenju tudi sedanji sistem zmožen zagotavljati brezplačno prehrano vsem tistim učencem in dijakom, ki jo potrebujejo.

Toda kot poudarja kandidat za ministra, si bo nova koalicija prizadevala, da so učenci v smislu izobraževalnega procesa čim bolj enaki, zato ne izključuje niti drugih podobnih ukrepov, kot je npr. financiranje učbenikov.

Večje financiranje visokega šolstva

Minister je obljubil tudi, da se bo financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti dvignilo na 1,5 % BDP, ter poudaril potrebo po večji učinkovitosti prenosa iz teorije v prakso ter dejal, da bo “z inovacijami (bo) ta proces bistveno učinkovitejši.”

Stojmenova Duh: Slovenija povprečna, želimo več

Z analizo obstoječega stanja se namerava svojega dela lotiti tudi Emilija Stojmenova Duh. Ta je to sicer storila že v sami predstavitvi in poudarila, da Slovenija na področju digitalizacije sodi med povprečne evropske države.

V predstavitvi je tako poudarila, da ima 80 odstotkov Slovencev dostop do širokopasovne povezave, evropsko povprečje pa je 77 %. Cilj za prihodnost pa je, da ta delež še dvignemo in še povečamo digitalno usposobljenost prebivalstva. Pri tem pa je še zlasti treba zmanjšati digitalni razkorak geografsko, po spolu, starosti in materialnem statusu.

Prav tako napoveduje visoko stopnjo digitalizacije javnih storitev. Ta pa bo morala med drugim upoštevati zahtevo, da se za podatke vpraša le enkrat.

Ob tem napoveduje tudi, da bodo skrbno sledili spremembam in jih spodbujali ter ob tem zagotavljali tudi visoko stopnjo varnosti in zasebnosti. Velikih nadgradenj naj bi bili deležni tudi informacijski sistemi v zdravstvu.

Spletna policija?

Bodoča ministrica pa napoveduje tudi, da se bodo v njenem mandatu lotili problema sovražnega govora na internetu in si pri tem prizadevali, da bo vse tisto, “kar je nelegalno v fizičnem okolju, nelegalno tudi na spletu”.

Centralizirajmo znanost

Verjetno nihče ni dvomil, da bi današnja kandidata na popoldanskih zaslišanjih imela kakršne koli težave. Glede na izkušnje je bila to zanju predvsem formalnost.

Ne dvomimo, da bosta temu primerno tudi opravljala svojo službo. Težava tiči nekje drugje, pravzaprav v tistem, kar je bilo v razpravi povedano med vrsticami. Celota povedanega namreč daje slutiti, da nas tako na področju visokega šolstva kot na področju digitalizacije še naprej čaka uveljavljanje prevladujočega centralnoplanskega sistema.

Resnično težko je razumeti, zakaj v manjši državi ne želimo nobene fleksibilnosti, ampak centralno upravljan visokošolski sistem. Vsebinsko je predstavitvama sicer težko kaj očitati. Bili sta korektni, mestoma celo dobri. Skrbi pa, da sta tudi znanilki tega, da bomo v visokem šolstvu in digitalni družbi imeli še bolj prisotno mati državo, ki nam brez svojega blagoslova ne bo dovolila storiti ničesar.

Morda bo slovensko šolstvo in znanost s tem storilo določen napredek, toda razvojnega preboja, žal, s takšnim načinom razmišljanja ne bo.

11 komentarjev

  1. Ker dr. Papič ne vidi, da je slovenska levica intelektualno bosa in ni sposobna voditi države, ni primerni kandidat za vodenje ministrstva za znanost.Ko pogledamo intelektualni potencial slovenske levice se moramo zgroziti.
    Stalni protesti proti Janševi vladi so na trge in ceste v Ljubljani izvabiili tudi tako imenovano levo inteligenco. Med njo so bili bivši rektorji Ljubljanske univerze, tudi neki profesor Papič. Družbo so jim deleli filozfi, družboslovci, umetniki in drugi tovrstni profili, marsikateri okiten s častnim nazivom akademika. To je sramota za znanost, sramota za univerzo, sramota za narod.
    Če tega bodoči minister za znanost ne opazi,potem ni zrel za ministra.
    Vse karkoli govoriči so prazne marnje. Ko se šopori kot petelin na gnoju, se mora zavedati,da je najprej potrebno skidati gnoj, ki se je nabral zaradi popolnoma zgerešene levičarske politike, ki domuje tudi na univerzi in ovira Slovenijo, da bi se razvila v demokratično družbo.Zaslišanja sicer nisem poslušal, sem pa poslušal zaslišanje bodočega ministra Hana. Kot politik z zavidanja vredno kilometrino se je znašel, vednar je iz njegovih odgovorov bilo vidno dvoje: da je bila odhajajoča vlada dobra in da je kolaicijska pogodba zanič.
    Če preslikam izjave Matjaža Hana na Papiča pa se lahko zgorzim.
    Papič se je udeležil protestov in se dal slikati med tako imenovanimi intelektualci, bivšimi rektoreji Ljubljanske univerze, ki so jim družbo delali še drugi znani levičarski akademiki.
    To je grozljivo. Če človek, ki so mu zaupali rektorstvo, sodeluje na protestih, čisti politikanstski intrigi, ni in ne more biti minister za znanost. Če tak tip ni spodoben dojeti, kaj je dobro za državo in narod, ter ruši najuspešnejšo vlado Slovenije, je naveden politkant.
    Politikant najnižje stopnje. Nikjer v Evropi ni v parlamentu ektremnih levičarjev, v Sloveniji pa so in celo v koaliciji z bivšim rektorjem , s katerim bo soeloval v vladi.
    S tem, da takšen tip pristaja na to, da gre v takšno španovijo je jasen znak, da ni nič drugega kot navadni politikant.
    Kaj lahko od njega pričakujemo?
    Da bo zamoril znanost.
    Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo di!
    In Papič ni nilč drugega kot mesec v papičevem telesu.

    • Se strinjam – z večino zapisanega.
      Malo za šalo – bolj pa
      – zares.
      “KUGE, VOJNE IN LAKOTE” TER “VLADE LAČNIH UST” – obvaruj nas – o – GOSPOD !
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  2. “Resnično težko je razumeti, zakaj v manjši državi ne želimo nobene fleksibilnosti, ampak centralno upravljan visokošolski sistem.”

    Vladarji globoke države pač želijo odličnega potrošnika in poslušnega državljana. Zato se sistem ne bo menjal.

    In ja, ni nobene logične razlage, da bi razumeli zlo, ki se v tej deželici pod Alpami razrašča, saj SLO domorodci izumiramo že krepki par desetletij. Pač še vedno velja, kar je Stvarnik zapisal v knjigi vseh knjig:

    Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod, … (5 Mz 30, 19)

    Kaj smo prebivalci SLO izbrali pa pojdite danes v nedeljo pogledati v cerkve … 😲

  3. *Bodoča ministrica pa napoveduje tudi, da se bodo v njenem mandatu lotili problema sovražnega govora na internetu*

    To jaz razumem tako, da bo nova oblast pritiskala na admine v alternativnih medijih (tudi na Domovini), da bodo brisali vse objave, ki bodo kritični do nove vlade ali pa če bodo objavili njihove lumparije – tudi take, podprte z argumenti. Drugače bodo imeli težave z “revolucionarnimi” sodišči in plačevali bodo kazni.

    Oreng so se teli lotili diktature. Vseeno verjamem, da jim ne bo uspelo. Piše se leto 2022.

  4. Samo delno se strinjam, da so že v osnovni šoli pomembni rezultati, ki jih otroci dosežejo. Gre za to, da vsaj v moji generaciji, so na osnovni šoli dekleta dosegala boljše rezultate in pridobila več delovnih navad kar se učenja tiče, v gimnaziji se je pa to nekako izenačilo, vendar so nekateri fantje, ki prej niso kazali kakšnih posebnih interesov, postali izrazito boljši, na fakulteti pa je vse skupaj spet postalo odvisno od veliko faktorjev, na nekatere pa država lahko pozitivno vpliva. Zato nekako z rezervo gledam na to zadevo okoli osnovne šole, ker otroci dozorevajo različno, nekateri imajo ustrezno podporo doma, nekateri ne, nekateri svoje interese oz. svojo nadarjenost iščejo nekoliko dlje….Veliki šolski pritiski imajo imajo velikokrat slabe posledice na otroke, včasih celo na starše in potem na otroke….
    Veskakor bi dala večji poudarek temu, da se otrokom strokovno pomaga pri iskanju tega kje se lahko najbolje uveljavijo. Iz tega bi zrastla bolj zadovoljna generacija. Šele znotraj tega bi poskušala otroke usmerjati v tiste smeri, ki so v naši družbi deficitarni in nujno potrebni in zato nudijo več zaposlitvenih možnosti.

Komentiraj