Nova madžarska jedrska elektrarna z ruskim denarjem, ki buri duhove

0
Uredništvo

Madžarska se veseli, da bo lahko do leta 2023 že izkoriščala nove jedrske reaktorje v jedrski elektrarni, ki bo narejena skorajda izključno iz ruskega denarja.

Od Evropske Unije so že dosegli potrditev postopka, a kot kaže se vseeno zapleta, saj proti-jedrsko usmerjena Avstrija skuša madžarski projekt na vsak način postaviti pod vprašaj.

Ob tem, da bodo praktično na svojem pragu imeli jedrsko elektrarno, se jim sporno zdi tudi rusko financiranje, ki gre najbolj v nos nemškim in avstrijskim podjetjem.

Nasprotniki gradnje pa se bojijo tudi vse večjega vpliva Rusije v srednji Evropi.

Prav zato je odločitev evropske komisarke Margrethe Vestager, da dodeli zeleno luč projektu, naletela na neodobravanje. Mnogi so kot signal tega, zakaj je EU tako hitro dovolilila izvedbo projekta videli v dejstvu, da je bil Günther Oettinger, evropski komisar za digitalno tehnologijo, opažen v privatnem letalu skupaj s poslovnežem, ki ima dobre veze z Rusijo in samim projektom Paks 2 na Madžarskem.

Mnogi zaradi tega svarijo pred vdorom ruskega lobija v samo Evropsko komisijo. Očitki letijo predvsem na to, da moskovska diplomacija ravno pri najbolj strateških gradnjah in projektih zmaguje ter s tem širi svoj vpliv znotraj EU in še posebej srednje Evrope.

Avstrija: preverili bomo pravna sredstva

Največji nasprotnik je zagotovo avstrijska vlada, ki stoji na prepričanju, da jedrska energija prinaša preveč nevarnosti. Tako so že izrazili dvom nad podobnim jedrskim projektom v Veliki Britaniji.

Še bolj pa je avstrijski državni vrh kritičen do jedrskih elektrarnah praktično na njihovi meji. Avstrijci se namreč obojijo, da bo zelena luč za madžarski projekt, hitro postal praksa za podobne projekte v regiji.

“Če Komisija meni, da je državna pomoč jedrskemu projektu Paks 2 dovoljena, bo Avstrija razmislila o pravnih sredstvih, tudi o tem, da bi primer odnesla na Evropsko sodišče,” je povedal podpredsednik vlade in energetski minister avstrijske vlade Reinhold Mitterlehner.

Odločitev Komisije bodo poiskušali izpodbijati s tem, da zaradi vnaprej prijavljenega investitorja, ki ga je pripravila madžarska vlada, ostala podjetja iz regije niso imela nobenih možnosti, da konkurirajo z alternativnimi projekti. Tako so druge možnosti obnovljive energije, kot so recimo sončne in hidroelektrarne, bile v tem primeru zapostavljene.

A Madžarska zavrača podobne trditve in pravi, da je upravičena do tega, da postavi tisto vrsto elektrarne, ki jo želi sama.

Nasprotniki Paksa 2 se obešajo tudi na finančne izračune. Ruski investitorji naj bi plačali 10 milijard evrov, gradnja pa naj bi stala precej več, zato nekateri madžarski vladi očitajo, da bo gradnjo (so)financirala iz lastnih sredstev, kar pa je v nasprotju z evropsko zakonodajo. A Madžarska odgovarja, da je upravičena do projekta, ker samo pridela samo tretjino lastne energije.

Madžarska ima na svojem ozemlju 4 jedrske reaktorje. Prvi je začel delovati leta 1982. Z njimi pridela približno 30% energije, ki jo potrebuje.

madzarska2

Paks 2 je bil s strani madžarske vlade odobren februarja 2015, v parlamentu je projekt podprlo 256 poslancev, 29 jih je bilo proti. V sporazumu piše, da bo rusko podjetje Rosatom v gradnjo vložilo 10 milijard evrov.

Madžarska naj bi ta dolg odplačala v 21. letih delovanja elektrarne. Obresti posojila so v prvih 11. letih pod 4%, nato pa 4,95%.

Kaj pa pravi Slovenija?
Medtem ko madžarski sosednje in bližnje države dvigujejo glas pred njenimi najnovejšimi jedrskimi ambicijami, kakšnih pripomb s strani Slovenije ni za zaslediti.

To je povsem razumljivo, saj imamo v srednjeročni energetski strategiji Slovenci z jedrsko energijo smele načrte po graditvi 2. bloka NE Krško. Madžarska izkušnja kaže, da se bodo temu upirale nekatere sosede, vsaj Avstrija, ki so se usmerile v nekoliko drugačno energetsko politiko.

Koalicijska pogodba Cerarjeve vlade sicer predvideva posvetovalni referendum o NEK 2, tako da lahko projekt pričakuje tako zunanjo kot notranjo opozicijo, čeprav jedrska velja za eno najčistejših in produkcijsko najcenejših načinov pridelave električne energije.

Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj