Nova afera na UKC Ljubljana? Izpoved zaposlenih o boju z neučinkovitim računalniškim programom

Uredništvo
6

Leta spremljamo poskuse Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, da bi se spopadel z izzivi sodobne zdravstvene oskrbe in nege. Eden od teh elementov je tudi digitalizacija ter z njo povezani ukrepi.

Za Domovino so o računalniškem sistemu, ki so ga vodilni napovedovali kot začetek novega obdobja za Univerzitetni klinični center, uporabniki komentirali vsakodnevne boje z slabo domišljenimi rešitvami, napakami ter nevarnimi posledicami, ki bi temu lahko sledile.

Zgodovina računalniškega sistema

Informacijski sistem Pediatrične klinike, ki ga je “postavilo” podjetje Marand, je stalo 1,8 milijona evrov. Radiološki sistem za rentgen, magnetno resonanco in CT, ki je vreden dobrih 6 milijonov evrov, pa je namenjen celotnemu UKC Ljubljana, so se pa na Pediatrični kliniki kot prvi vključili vanj. Celotna prenove informacijskega sistema UKC Ljubljana, ki se je začela leta 2011, pa naj bi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana na koncu stala okoli 18 milijonov evrov.

O izvajalcu postavitve informacijskega sistem Pediatrične klinike je že pred nekaj leti zaokrožila anonimka, ki jo je objavil Portal Plus. Marand d.o.o. se je takrat celo pritožil na novinarsko razsodišče.

Razvit sistem in vzdrževanje

Kot rečeno, je po osnovni vzpostavitvi sistema Marand prevzel tudi vzdrževanje sistema. Po podatkih, ki jih je Portalu Plus posredovala Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana, je za vzdrževanje in nadgradnjo licence IS Think!Clinical, kar je v obdobju 2012-2016 Klinični center plačal 2.129.753 evrov.

Po javno dostopnih podatkih pa je v poslovnem načrtu za leto 2019 Marand naveden kot eden izmed zunanjih izvajalcev za vzdrževanje sistema Think!clinical. Po podatkih Erar-ja je Marand od UKC Ljubljana prejel že 262.132,90 EUR. V obdobju od leta 2003 do 2019 je Marand drugače z državnimi institucijami imel za preko 100 milijonov evrov posla. Njihov največji partner oziroma plačnik pa je Onkološki inštitut s preko 17 milijoni evrov. 

Pritožbe zaposlenih ne pojenjajo

Kljub vzdrževanju sistema pa smo na Domovini neuradno izvedeli, da med zaposlenimi pritožbe nad programom še zdaleč niso končane. Zaposlene naj bi najbolj motil proces vzpostavitve sistema. Pri tem je sicer prišlo do posvetovanj z neposrednimi uporabniki sistema, vendar pa kar nekaj njihovih pripomb in idej, ki so izhajale iz realnega dela s pacienti, niso upoštevali. V začetku je bilo tako kar nekaj težav s samim sistemom, smo izvedeli od naših virov.

Eden večjih očitkov je tudi to, da kljub obljubam uprave UKC po izboljšavah ter razvoju programa se vse to odvija veliko prepočasi. Tako se je na določene minimalne popravke, po besedah sogovornikov, čakalo tudi leto dni in več. V programu pa naj bi se stalno odkrivalo tudi nove napake. Ena izmed zadnjih odkritih napak vključuje celo področje pošiljanja izvidov. To pa posledično lahko pomeni podaljševanje čakalnih vrst in celo ogrožanje zdravja pacientov.

Zaposlenim je sicer na voljo pomoč preko telefona ter s pomočjo oddaljenega dostopa. Toda to ne rešuje sistemskih težav, ki naj bi jih po trditvah naših sogovornikov imel informacijski sistem.

Da pa je digitalizacija pojem, ki ga UKC Ljubljana slabo razume, pa potrjuje anekdota enega izmed sogovornikov. Zaradi slabo načrtovanih pisarn in premajhnih prostorov je zaposleni želel prestaviti svoj računalnik pod mizo in tako sprostiti nekaj prostora. Zaradi tega pa je bil računalnik potem predaleč od priključka za internet. Po večmesečnem prosjačenju in pošiljanju prošenj ter zahtevkov za dobavo daljšega kabla je prejel odgovor s strani odgovornih, da UKC sistemsko kupuje kable zgolj ene dolžine in tako ne more ugoditi želji po en meter daljšem kablu.

6 KOMENTARJI

  1. Minister za zdravje Šabeder je v sinočnjih Odmevih dr. Rosviti Pesek jasno odgovoril in celo ponudil dve ilustraciji v podkrepitev svoje ugotovitve, da ministrstvo zaradi strahotno različnih, neusklajenih in nekoordiniranih računalniških sistemov (ter njihovih pooblaščenih vzdrževalcev) nima in še dolgo časa ne bo imelo zanesljivega in objektivnega podatkovnega pregleda nad celotnim delovanjem, naročanjem, čakalnimi vrstami in porabo materialnih sredstev v UKC ter v celotnem javnem zdravstvu nasploh.
    Zdi se, da so javni zavodi v zdravstvu ter preko njih pristojno ministrstvo in zdravstvene zavarovalnice pravzaprav povsem nemočni “talci” oziroma “žrtve” premišljeno razparceliranega javnega zdravstvenega omrežja, s katerim v svojo korist ter povsem brez nadzora pristojnih državnih organov upravljajo zasebni proizvajalci, posredniki, dobavitelji in vzdrževalci potrebne računalniške in druge zahtevne tehnične opreme ter ostalih pripomočkov in zdravil.
    Zagotovo bo tudi najnovejših namenskih 10 dodatnih milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst brez sledu poniknilo v teh močvirjih nenadziranega pretakanja javnega denarja na zasebne račune, čakalne vrste pa bodo kljub povečanim pretokom javnega denarja ostale enake ali celo še daljše. Saj se globljih vzrokov za nenehno ponikovanje in izparevanje javnega denarja v močvirju javnega zdravstva nihče ne namerava lotiti in vsi pristojni alibično gledajo vstran ter zavestno zavajajo javnost.

  2. Zagotovo vem, da ima kar nekaj bolnišnic v Slovenije zelo dober informacijski sistem. Ta omogoča sledljivost napotnic, pregledov in ZDRAVIL.

    Toda UKC vodi “nevidna roka”, ki onemogoča, da bi se tudi tam uspostavil tak informacijski sistem.
    Sicer pa tudi tam zelo veliko denarja “vržejo” v računalniški sistem, ki dopušča razne “manevre”, kjer krmarijo “strici”.

    To onemogoča preglednost zdravil, in delo zdravnikov, ki se poslužujejo negativne selekcije. Žal tudi na otroški kirurgiji.

  3. Dokler bo “javno zdravstvo” nedotakljiva sveta krava, ki jo zahteva lažniva in krvava “ideologija” oziroma v njenem ozadju prisesana (politična) mafija, ne bo ne skrajšanja čakalnih vrst niti nobene koristi od vanj vrženega denarja. To je kakor da bi v Saharo s škropilnico nosil vodo in pričakoval, da bo ozelenela.

    Reforme so nujne, a pričakovati, da jih bodo uspešno zasnovali in vpeljali nedavno izvoljeni in medijsko sicer podprti in magari še tako všečni nekompetentneži, je velika iluzija, ki nujno pelje v še eno podalpsko razočaranje, zdravstvo pa v katastrofo. A ni že dovolj veliko razočaranje, ko slišimo, da je v jedru zadnjega načrta rešitve masovni uvoz zdravstvenega osebja iz nekega Balkana? Kaj od tam sploh lahko pričakujemo?

    In to vse zato, ker zdravstvo mora ostati še naprej javno, javno, javno in še enkrat javno… V resnici pa je v ozadju misel, da mora vse ostati zavekomaj tako, kot je.
    Zakaj pravzaprav? Komu je to zaklinjanje in vztrajanje na neuspešnem modelu potrebno? Zakaj ne sme priti do širših idej?

    In ne se varat – enako pot navzdol lahko v kratkem pričakujemo v šolstvu, pa naj strici še tako pritiskajo na reformske zavore v vztrajanju, da rešijo svoje nezaslužene privilegije, ki so jih vsilili ljudem. Čas bo prej ali slej izbrisal njihove privilegije in – upajmo – njih same, ki so v napotje normalnemu razvoju.

  4. Slovenske bolnišnice nimajo mednarodno primerljivih informacijskih rešitev tako za podporo poslovnih kot tudi procesov zdravljenja.

    Za primerjavo so bile prosojnice predavanja dr. Markus Pedeville “KAGes: Od bolnišnic v različnih krajih do v celoti povezane mreže bolnišnic” poslane uredništvu. Lahko jih objavi!

    O zgledu so pisali tudi naši mediji:

    Informatika za pacienta
    Elektronsko podprti postopki zvišujejo kakovost zdravstvene nege in zdravljenja ter prihranijo več časa za obravnavo pacienta.
    Najpomembnejše so prave in pravočasne informacije. Negovalno osebje in zdravniki morajo imeti vedno in povsod dostop do diagnoz, izvidov, poročil o operacijah in do celotne zdravstvene anamneze, da lahko pri obravnavi pacientov kar najbolje izkoristijo možnosti sodobne medicine in zdravstvene nege. Prvi pogoj za to pa je najsodobnejša informacijska in komunikacijska tehnologija. Pri njenem uvajanju lahko vloga sorazvijalca in testnega uporabnika prinese dodatne prednosti, kot je razvidno iz primera družbe Steiermärkische Krankenanstaltengesellschaft m.b.H. (KAGes). Nedavna primerjalna študija svetovalnega podjetja KPMG je uvrstila KAGes na tem področju na prvo mesto v Avstriji. Družba KAGes je že leta 2002 začela s povezovanjem vseh svojih 19 bolnišnic na 24 lokacijah s sodobnim sistemom elektronske obdelave podatkov.
    »Vsi pomembni zdravstveni podatki so shranjeni v bolnišničnem informacijskem sistemu. Dostop do zdravstvenih dokumentov in rentgenskih slik je mogoč povsod, ne glede na to, v kateri bolnišnici v sklopu družbe KAGes je bil pacient predhodno obravnavan. Komunikacija z zunanjimi zdravniki poteka prav tako po elektronski poti prek varnih spletnih povezav« pravi dr. Markus Pedevilla.
    V preteklih letih je elektronsko obliko zdravstvene dokumentacije začelo uporabljati že 15 ustanov družbe KAGes. »Administrativni del postopka zdravljenja je avtomatiziran in poenostavljen vse od zdravstvene anamneze in načrtovanja do dokumentiranja ter vrednotenja zdravstvenih ukrepov. S tem negovalno osebje pridobi več časa za obravnavo pacientov,« navaja prednosti elektronskega sistema vodja projekta Birgit Fürst. S tem je podprta tudi optimalna zdravstvena oskrba po mednarodnih standardih kakovosti.
    Na podlagi dolgoletnih izkušenj so strokovnjaki družbe KAGes skupaj z družbo Siemens razvili novo generacijo sistema za dokumentiranje zdravstvene oskrbe, ki je bila prvič na svetu uporabljena v deželni bolnišnici Hartberg. »V povezavi s tem je bila temeljito predelana opredelitev zdravstvene oskrbe, ki je bila v uporabi od leta 2008,« pojasnjuje mag. Renate Ranegger iz organizacijske enote za zdravstveno oskrbo uprave družbe KAGes. »Zdaj je dokumentiranje zdravstvene oskrbe pacienta v skladu s standardi in zakonodajo še lažje.«
    S prenosnikom ob bolniški postelji. Ekipa v Hartbergu program uspešno uporablja od aprila 2011. »Z novim potekom dela smo zelo zadovoljni,« navaja direktorica za področje zdravstvene nege in oskrbe Brigitte Hahn. »Zelo cenimo na primer možnost samodejnega prevzema podatkov iz obstoječe dokumentacije pri vnovičnih obravnavah pacientov.« Pacienti elektronsko podprto obdelavo podatkov opazijo, ko negovalno osebje k postelji pristopi s prenosnikom v rokah. Hahn: »Večinoma dobivamo zelo pozitivne povratne informacije. Tudi starejše osebe vidijo računalnik kot sredstvo za dobro in sodobno oskrbo.«
    Za zdravnike je elektronsko dokumentiranje zdravstvene oskrbe začetek prehoda na elektronsko vizito. »Zdravniki sistem uporabljajo, ker omogoča ogled vseh zdravniških izvidov in načrtovanje nadaljnjih terminov za preiskave ali terapije neposredno ob bolniški postelji,« pojasnjuje direktor bolnišnice, primarij dr. Kurt Resetarits. Naslednja različica bo omogočala tudi zdravniško dokumentiranje pri viziti neposredno na prenosnih računalnikih, temperaturni list v papirni obliki pa bo dokončno stvar preteklosti.
    Nova programska oprema omogoča tudi lažje prilagajanje strukturnim spremembam v zdravstvenem sistemu. »S 3,8 dneva je hospitalizacija v naših ustanovah izjemno kratka, obravnav v dnevni bolnišnici pa je veliko,« poroča primarij Resetarits. »Zato se mora naša organizacija hitro odzivati.« Odlična podlaga za dosego tega cilja je nov način dokumentiranja zdravljenja, ki je sestavni del bolnišničnega informacijskega sistema in vključuje kratko zdravstveno anamnezo v ambulanti, centralno računalniško podprto upravljanje bolniških postelj, hitro preverjanje prostih terminov za preiskave ali posege ter samodejni prevzem podatkov v primeru sprejema v bolnišnico.
    Več specializiranih bolnišnic. V prihodnosti bo vedno več specializiranih bolnišnic, visoko usposobljenih za kompleksna področja, npr. koronarne srčne bolezni in rakava obolenja. Taka specializiranost pacientom zagotavlja visoko kakovost obravnave, vendar pa od njih zahteva tudi mobilnost. Preprost dostop do vseh podatkov omogoča lažji prehod na nov sistem. Vedno več je tudi pacientov z več sočasnimi boleznimi in s kroničnimi boleznimi zaradi demografskega razvoja. Če je le mogoče, bi morali biti obravnavani v zdravstvenih ustanovah, ki so specializirane za njihov posamezni primer. To pomeni tudi pogostejše premeščanje pacientov med bolnišnico in domom za nego.
    Avtomatizirana prijava. »V takih okoliščinah je še posebej pomembno, da delovni postopek poteka dobro v vseh ustanovah. Prijava v bolnišnici ali domu za nego mora biti avtomatizirana v čim večji meri, vsi zavodi pa morajo imeti ob premestitvi pacienta enake informacije,« poudarja dr. Markus Pedevilla. »To obsega izvide in zdravila ter vsakdanja, vendar pomembna vprašanja, npr. ali pacient nosi zobno protezo.« Pacient tako postane ključni del postopka. Pogoje za to je ustvarila elektronska obdelava podatkov.
    dr. Markus Pedevilla, dipl.ing, vodja oddelka za medicinsko informatiko in procese, KAGes, Graz, Avstrija.

    Samo pogledati je potrebno čez plot v sosednjo Avstrijo!

  5. ZA LAHKO NOČ
    ŠALA
    iz druge roke.

    Cca 60 letni gospod – pride kODVETNIKU.
    In mu reče : “JAZ BI SE RESNO
    – RAD LOČIL OD MOJE – ŽENE.
    NE
    MOREM VEČ SPATI – S TO ŽENSKO.”
    Odvetnik
    se začudi in veselo reče:
    “pa, gospod, gotovo – se hecate.
    Vi imate pa ja – tako luštno in priljubljeno – ženo.
    POL MOŠKIH V MESTU- Z VESELJEM – SPI Z NJO”

    KONEC ŠALE
    Za
    67 let upokojenca – sem – še kar bister. A ne? L.R. JANEZ KEPIC-KERN KOMENDA

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime