Nov preobrat: človeštvo ne izvira iz Afrike, temveč iz Evrope

Umetnikova upodobitev človečnjaka Graecopithecus freybergi, desno čeljust in zob Vir: www.telegraph.co.uk, Univerza v Torontu
POSLUŠAJ ČLANEK
Vedno nova odkritja, ki povsem spremenijo obstoječa prepričanja o izvoru in evoluciji človeštva, pričajo, kako malo znanost dejansko ve in razume o tem, kako smo ljudje nastali in postali to, kar smo danes.

Najnovejše znanstveno odkritje kaže, da človeštvo ne izvira s črne celine, kot so nas vse do sedaj učili, ampak iz našega domačega kontinenta - Evrope. Prav tako je starejše kot so predvidevali, piše The Telegraph.

Tokrat ne govorimo o mislečem človeku - homo sapiensu, za katerega so prav tako nedavno odkrili, da je zemljo tacal že pred 300.000 do 350.000 leti, sto tisoč let prej, kot so menili do sedaj. Tokrat je na tnalu sam izvor najbolj primitivnih človeških vrst - človečnjakov, ki se naj bi po sedanjem prepričanju pojavili v Afriki pred sedmimi milijoni leti.

A kaj, ko so znanstveniki v Bolgariji in Grčiji odkrili fosila opicam podobnega človečnjaka s človeško obliko zobovja, ki sta na stari celini živela pred 7.2 milijoni let.

Slednje dokazuje, da so se predniki človeka v Evropi pojavili vsaj 200 tisoč led pred najstarejšim do sedaj najdenim afriškim hominidom.

Na podlagi tega skupina mednarodnih znanstvenikov pravi, da nova odkritja povsem spreminjajo začetek človeške zgodovine in zadnjega skupnega prednika z opicami - tako imenovan "manjkajoči člen" - geografsko postavljajo na mediteransko območje.

Znanstveniki predvidevajo, da so v tistem času klimatske spremembe vzhodno Evropo spremenile v odprto savano, ki je človečnjake prisilila v iskanje novih virov hrane ter njihovo gibanje usmerila proti dvonožni hoji. Obenem se je v tem obdobju močno spreminjal nivo Sredozemskega morja - občasno se je tudi povsem posušilo, kar je ustvarilo kopenski most med Afriko in Evropo ter opicam in zgodnjim humanoidom omogočilo prehajanje med kontinentoma.

"A Graecopithecus (kot sta imenovana fosila) ni opica. Je član plemena človečnjakov in neposredni prednik vrste homo," so zatrdili znanstveniki ter dodali, da se je vrsta prehranjevala predvsem s suho savansko vegetacijo in ne kot sedanje v gozdu živeče opice. Zato ima, tako kot ljudje, široke kočnike in debelo sklenino.

A kot vedno ob novih odkritjih, v znanstveni sferi skeptikov ne manjka. "Evropski izvor človeštva je sicer možen, a pomemben del fosilnih ostankov ga vendarle umešča na afriško celino, vključno z več delno ohranjenimi okostji in lobanjami" meni upokojeni antropolog in avtor dr. Peter Andrews, nekoč zaposlen v Naravoslovno zgodovinskem muzeju v Londonu.

Kot pravi, je sam zelo zadržan do tega, da bi celotno uveljavljeno teorijo o človeškem izvoru spodnesli osamljeni fosilni najdbi z nekega drugega geografskega prostora.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Vedo, da ničesar ne vedo?
Pozabite, kar ste se učili v šoli - čim starejši smo ljudje, za tem več stvari, ki so nam jih nekoč v glavo ubijali strogi učitelji, velja ta stavek. To sicer še ne pomeni, da bi morali zavračati znanost in znanje, temveč da zgolj znamo razviti dvom in kritično presojo v znanstvene teorije in odkritja, ki mnogokrat stojijo na trhlih nogah predstav in predvidevanj. (Pra)zgodovina človeštva je tipičen primer področja, kjer znanstvenikom (in nam samim) ne bi škodilo zavedanje, da je največ kar o našem izboru lahko z gotovostjo trdijo, to, da vedo malo ali praktično ničesar. Vprašanje namreč ni, ali so se človečnjaki od opici skupnega prednika ločili v Afriki ali v Evropi, temveč, katero odkritje v prihodnosti bo teorijo o človeškem izvoru in evoluciji ponovno povsem obrnilo na glavo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike