Nov (na)val na slovensko južno mejo. Prevladujejo migranti iz države, kamor "migriramo" tudi Slovenci

Vir foto: Kozjansko.info
POSLUŠAJ ČLANEK
V celotnem lanskem letu je bilo zabeleženih 9.149 ilegalnih prehodov meje, kar je bilo skoraj štirikrat več kot leta 2017. Letos je pričakovati novo povečanje. Policisti so do konca februarja obravnavali že 611 ilegalnih prehodov državne meje, medtem ko je bilo lani v tem obdobju 453 prehodov meje, kar kaže na približno tretjino več ujetih migrantov.

O povečani problematiki nezakonitih migracij je sicer danes za zaprtimi vrati razpravljala tudi parlamentarna Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS). 

Klik za povečavo


Večji del nezakonitih migrantov, ki jih policisti izsledijo, se odloči za oddajo prošnje za azil, a nato večinoma nadaljujejo pot proti ciljnim državam na severu.

Kot smo pisali nedavno, se lahko to, po odločitvi Sodišča EU o vračanju migrantov iz zahodnih držav, Sloveniji to še močno maščuje.

Za mednarodno zaščito je po podatkih ministrstva za notranje zadeve do konca marca zaprosilo 777 ilegalnih migrantov, lani v tem času je bilo takih primerov 524. Zanimivo je, da je med njimi zelo malo žensk, letos le 61, po državah izvora pa še naprej prednjačijo Alžirci, Maročani, Afganistanci in Pakistanci. Letos je Slovenija ugodila prošnjam 24 prosilcev za azil.

Predsednik KNOVS-a Matej Tonin je danes dejal, da se je obnašanje ilegalnih migrantov v zadnjih mesecih temeljito spremenilo - nič več ne iščejo stika s policijo sami, temveč od nje bežijo. 


Primerjava za prve tri mesece kaže, da beležimo približno 150 % povečanje migracij. Če pa med seboj primerjamo le letošnji in lanski marec, opazimo, da je minuli mesec za azil zaprosilo skoraj trikrat več prebežnikov kot lani v istem obdobju lani.

Klik za povečavo

Med vrnjenimi migranti celo Slovenci


Največ migrantov policisti prestrežejo na Primorskem. Upadlo je število teh, ki jih izsledijo na področju Policijske uprave Novo mesto, močno pa se je povečalo število prestreženih ilegalnih migrantov v ljubljanski regiji. Lani so jih policisti ujeli sedem v celem letu, letos že 165.

Slovenija je na Hrvaško in v Italijo v januarju in februarju vrnila 315 migrantov, lani v enakem obdobju pa 92. Hkrati je bilo v Slovenijo vrnjenih 89 ljudi (lani 41). Zanimivo je omeniti, da je bilo med njimi tudi devet Slovencev.

Več tihotapljenja migrantov, več tujcev v slovenskih zaporih


Hkrati je močno naraslo tudi število kaznivih dejanj, povezanih s tihotapljenjem migrantov. Po poročanju STA je za kar 85 %. Policija je samo letos obravnavala 43 primerov tihotapljenja ljudi, v katerih so prijeli 62 tihotapcev, med njimi 55 tujcev in 7 Slovencev.

Zaradi migracij je tudi v naših zaporih vse več tujcev. Lani je bilo v slovenskih zaporih 14 % zaprtih tujcev, leto prej le 9 %. Večinoma gre za ljudi, ki k nam organizirano vodijo skupine ilegalnih migrantov. Po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij  je po navedbah Dela v slovenskih zaporih 295 tujcev - 154 obsojenih in 141 priprtih.

Največ prejetih migrantov je Alžircev


V Slovenijo prihaja največ Alžircev, ki prevladujejo tako med ujetimi prebežniki kot med prosilci za azil (katerih postopke najpogosteje ustavijo, ker prosilci zapustijo državo).

Samo v letošnjem letu jih je bilo med prosilci za mednarodno zaščito 239, med njimi le ena ženska. To je skoraj tretjina vseh, ki pri nas zaprosijo za azil in več kot je skupaj prosilcev za azil iz Sirije, Afganistana, Pakistana in Iraka.

Kaj se dogaja v Alžiriji, da ljudje množično bežijo v Evropo?


Največja afriška država velja za varno izvorno državo, čeprav Ministrstvo za zunanje zadeve potovanje v nekatere predele države odsvetuje, posebej izpostavlja nevarnost terorizma.

Industrijska država z 20 % nepismenostjo živi predvsem od izvoza zemeljskega plina in nafte, ki predstavljata večino BDP, zato jo je še posebej prizadel padec cen nafte. Poleg tega ljudje verjamejo v »Evropske sanje«, ki jim ob visoki stopnji korupcije, radikalizaciji mladine in slabim gospodarskim in socialnim razmeram v državam predstavljajo možnosti za boljše življenje.

Hkrati država, iz katere k nam prihaja na stotine migrantov, velja za izjemno kruto do migrantov, ki v iskanju dela vanjo prihajajo iz podsaharske Afrike. Iz države prihajajo mnoga poročila migrantov in nevladnih organizacij o mučenju, stradanju in deportacijah najbolj krutih oblik, hkrati pa država zavrača sprejemanje svojih državljanov, ki jih želi v domovino vrniti Nemčija.

Pri nas iščejo sanjsko življenje, mi pa pri njih sanjske počitnice ...


A medtem ko Alžirci v iskanju sanjskega življenja prihajajo k nam, mi v njihovo domovino odhajamo v želji po sanjskem dopustu. Čudovite plaže, prelepa gorata notranjost, številne puščave in privlačna prestolnica privabijo tudi slovenske turiste, ki jih turistične agencije tja vabijo z bogato kulturo, v kateri se prepletajo feničanska, rimska, bizantinska, otomanska, francoska in druge tradicije, ki so zaznamovale državo, pa tudi prijazni ljudje, odlična kulinarika, čudovita arhitektura …

Ena od agencij tako pod sloganom Dežela z najlepšo Saharo in prekrasnimi zelenimi oazami datljevih palm čez velikonočne praznike ponuja 15 dni sanjskih počitnic v Alžiriji za dva tisočaka in pol. 

Vsote, ki jih tihotapci poberejo od migrantov za vodeno pot v obljubljeno deželo EU, so ponavadi višje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30