Nov birokratski absurd, ki pooseblja vse, kar je narobe s Slovenijo

Uredništvo
2

Z novim gradbenim zakonom, ki stopi v veljavo junija, bo potrebno za vsako spremembo namembnosti nepremičnine – celo za oddajo sob v svoji hiši – pridobiti novo gradbeno dovoljenje.

To je le zadnji v vrsti nepotrebnih in ovirajočih zakonskih in podzakonskih predpisov, ki v zadnjih 20 letih zavirajo gospodarski razvoj in zmanjšujejo že tako porazno privlačnost Slovenije za investicije.

Novi gradbeni zakon je DZ sprejel na oktobrski seji s 53 glasovi za in 13 proti. Čeprav sicer uvaja nekatere pozitivne spremembe, ki jih gradbeniki in podjetniki pozdravljajo (npr. umik obveznosti gradbenega dovoljenja za rušitve in začasne objekte, pridobivanje soglasij oz. mnenj tekom postopka itd.), se zopet zdi, da je bil pripravljen na hitro in z malo sodelovanja stroke.

Kaj je zmotilo podjetnike?

Kljub nekaterim omenjenim pozitivnim premikom v zakonu namreč zmoti predvsem predvidena nova ureditev ob spremembi namembnosti nepremičnine. Po (še) veljavnem Zakonu o graditvi objektov namreč gradbeno dovoljenje ni potrebno, če gre za spremembo namembnosti v nezahtevnih objektih ali enostanovanjskih stavbah. Prav tako za to ni potrebno uporabno dovoljenje.

V novem zakonu pa enostavno piše: “Za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta je potrebno imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje”. Tako pri Obrtni zbornici opozarjajo, da bo za registracijo vsake pridobitne dejavnosti, celo denimo masažnega salona v domači hiši ali pa oddajo sob turistom, potrebno gradbeno dovoljenje.

Na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer so pod vodstvom ministrice Irene Majcen pripravili omenjeni zakon, imajo sicer nekoliko drugačno, manj strogo pravno interpretacijo vprašanja. Pravijo, da novi zakon namreč ne določa pogojev za opravljanje posameznih dejavnosti in da v Sloveniji nimamo ureditve kot denimo v Avstriji, kjer poznajo obratovalna dovoljenja, pri katerih se preverja tudi gradbeno-tehnična ustreznost objekta.

Gradbeni zakon le zadnja v vrsti birokratizacijskih tendenc

Gre tudi za to, da je omenjena sporna in različno tolmačena določba novega gradbenega zakona le zadnja v vrsti birokratizacijskih teženj slovenskih oblasti. Da ima Slovenija močno preobsežno birokracijo in nerazumno dolge upravne postopke, kar pomembno zavira gospodarski razvoj in (še dodatno) odganja tuje investitorje, čivkajo že vrabci na strehah.

Slovenija je l. 1996 imela namreč 540 zakonov in 4.169 podzakonskih aktov, l. 2016 pa že 825 zakonov in kar 19.005 podzakonskih aktov oz. skoraj 5-krat toliko kot 20 let prej. Mnogi pravniki ob tem poudarjajo, da je to pogosto le fasada pravne varnosti ter da ima pravni subjekt ob prenormiranosti v resnici manj možnosti zavarovanja svojih pravic in interesov, s povečevanjem zakonodaje pa se izgublja tudi odgovornost za probleme, ki jih naj bi ta nagovarjala.O omenjeni tematiki smo na Domovini sicer pisali že lani spomladi ob zahtevi SDS za sklic izredne seje DZ na temo birokratizacije, ob čemer smo se lotili tudi povezane tematike (privlačnosti) poslovnega okolja.

Kaj pravijo mednarodne primerjave?

Za vas smo tudi tokrat poiskali nekaj osnovnih statističnih podatkov in primerjav. Na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) najdemo med drugim Globalni indeks konkurenčnosti, ki Slovenijo med 137 državami postavlja na 48. mesto, torej mnogo nižje, kot se uvrstimo na lestvicah splošne gospodarske razvitosti (med 20. in 25. mestom).

Kot največje probleme pri poslovanju spremljajoče besedilo na prvo mesto postavlja visoke davke, že na drugem se najde neučinkovita birokracija, na tretjem mestu pa najdemo restriktivne delovne predpise. Poleg tega lahko pri primerjavi stebrov konkurenčnosti s povprečjem Evrope in S. Amerike vidimo, da najbolj negativno odstopamo pri razvitosti finančnega trga, splošni velikosti trga, pa tudi inštitucijah.

OECD pa na svoji spletni strani beleži kar nekaj podatkov o tujih investicijah po članicah ter gospodarski izmenjavi med državami. Tako lahko pri stopnji neposrednih tujih investicij (“Foreign Direct Investment – FDI – stocks”) ugotovimo, da je ta pri nas precej pod povprečjem OECD. Najbolj merodajna je pri teh podatkih seveda stopnja investicij v državo (“Inward FDI stocks”), ki je prav tako pod povprečjem OECD.

2 KOMENTARJI

  1. Kaj je bilo pravzaprav narobe z desetimi zakoni, kateri so bili napisani le z nekaj besedami, recimo “ne ubijaj”, ne “kradi”, itd? Ja, težko jih je bilo legalno obiti. Zdaj, v demokraciji, pa pri 800+ zakonih, ki imajo 400+ členov in še nekajkrat toliko podzakonskih uredb, res ni problem najti načina, kako povsem legalno krasti (in tudi ubijati).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime