Nouriel Roubini, Finance: Stagflacijska dolžniška kriza grozi – in še hujše bo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ekonomist Nouriel Roubini razmišlja v svojem komentarju, objavljenem na Financah, o ekonomskih zagatah – inflaciji, staglaciji, recesiji, dolžniški krizi …–, za katere ni enostavnih rešitev.
"Prvič, ali bo zvišanje inflacije v večini razvitih gospodarstev začasno ali trdovratnejše? V zadnjem letu je o tem potekala burna razprava, ki pa je zdaj večinoma končana: zmagala je "ekipa Trdovratno", "ekipa Prehodno" – v kateri je bila prej večina centralnih bank in fiskalnih organov – pa mora priznati, da se je motila," začenja Roubini.
V nadaljevanju pa predstavi zanimivo tezo: "Prihodnja recesija ne bo kot njene predhodnice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli stagflacijo, ne pa tudi velikanske dolžniške krize, saj so bile stopnje zadolženosti nizke. Po letu 2008 smo imeli dolžniško krizo, ki sta ji sledili nizka inflacija in deflacija, ker je posojilni krč ustvaril negativen pretres pri povpraševanju. Danes se spoprijemamo s ponudbenim pretresom v razmerah veliko višje stopnje zadolženosti, kar pomeni, da plujemo proti mešanici stagflacije v slogu sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dolžniške krize v slogu leta 2008 – torej stagflacijski dolžniški krizi.«
Celoten komentar preberite TUKAJ.
"Prvič, ali bo zvišanje inflacije v večini razvitih gospodarstev začasno ali trdovratnejše? V zadnjem letu je o tem potekala burna razprava, ki pa je zdaj večinoma končana: zmagala je "ekipa Trdovratno", "ekipa Prehodno" – v kateri je bila prej večina centralnih bank in fiskalnih organov – pa mora priznati, da se je motila," začenja Roubini.
V nadaljevanju pa predstavi zanimivo tezo: "Prihodnja recesija ne bo kot njene predhodnice. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli stagflacijo, ne pa tudi velikanske dolžniške krize, saj so bile stopnje zadolženosti nizke. Po letu 2008 smo imeli dolžniško krizo, ki sta ji sledili nizka inflacija in deflacija, ker je posojilni krč ustvaril negativen pretres pri povpraševanju. Danes se spoprijemamo s ponudbenim pretresom v razmerah veliko višje stopnje zadolženosti, kar pomeni, da plujemo proti mešanici stagflacije v slogu sedemdesetih let prejšnjega stoletja in dolžniške krize v slogu leta 2008 – torej stagflacijski dolžniški krizi.«
Celoten komentar preberite TUKAJ.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
rasputin
Kaj bi to, stagflacija?! Važno je, da uničimo Rusijo. Potem bomo spet imeli ruske energente in surovine, pa še poceni rusko delovno silo. Samo premagati moramo Rusijo. In napočila bo zlata doba.
Razen, da temu ne bo tako...
omega
Ne gre za "premagati Rusijo." Največ, kar Ukrajina s pomočjo Zahoda lahko doseže, je ohranitev večjega dela države, seveda brez Krima in donecke ter luganske pokrajine. Rusija trenutnio zaseda tudi hersonsko pokrajino in del zaporoške pokrajine. Tudi Harkov bo Ukrajina težko vojaško ubranila. Za obstoj ukrajinske države je nujno, da uspe ubraniti kaki dve tretjini države in vsaj zahodni del obale z Odeso, edinim preostalim velikim pristaniščem. Za neko državo zares dokončno premagati jo je potrebno tudi zasesti, tega pa Ukrajina niti Nato zanesljivo ne. zmore. Zato je razmišljanje kako premagati Rusijo povsem brezpredmetno. Mogoče pa je Rusijo utruditi, da se ji vojna ne bo več izplačala in se bo zadovoljila z ozemeljskimi pridobitvami. Kljub bolečim ozemeljskim izgubam bi bila Ukrajina trdnejša, in močnejša, če ne bi obsegala ozemelj s sovražnim prebivalstvom. V Doneckem območju in v obmorskih mest je prebivalsto rusko oz rusificirano (t i rusko govoreči Ukrajinci) v najboljšem primeru narodnostno brezbrižno in neopredeljeno. Mnogi so tam naklonjeni ruskim napadalcem, ki so za mnoge osvoboditelji. Vsa leta po razpadu SZ je bil življenjski standard v Rusiji nekoliko višji kot v Ukrajini, to pa je za narodnostno neopredeljeno prebivalstvo najpomembnejše.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.