Notranja ministrica okrcala nekatere soministre in poslance: izgubili ste kompas!

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
To, da politični vrh poziva k nespoštovanju sodišč, in da se javno problematizira zakonito delo organov MNZ, je znak, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas.


Tako ostra je bila danes do "nekaterih ministrov in poslancev" ministrica za notranje zadeve Vesna Gjerkeš Žnidar, ki je v odzivu na dogajanje okrog Sirca Ahmada dejala, da se nihče nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.

Ministrico predvsem čudi ravnanje nekaterih kolegov ministrov in poslancev, ki pozivajo k nespoštovanju avtoritete in odločitev sodišč ter dela organov MNZ, "ki so mu pritrdila vsa sodišča, vse do Sodišča EU v Luksemburgu."

Sicer razume, da so volitve blizu, kar povzroča nervozo. "Vendar to ne pomeni, da Slovenija kot država ni dolžna na svojem teritoriju izvajati suverene oblasti."

Tudi po njenem mnenju je obravnavani sirski državljan predmet političnih zlorab, in sicer tistih, ki so "dajali lažne obljube v času, ko so postopki pred sodnimi instancami še vedno potekali kljub temu, da so vedeli ali bi morali vedeti, da se zanj zadeve na sodišču ne bodo pozitivno iztekle." Po njenih besedah je takšno navidezno humanost težko implementirati.

Država ne pripada političnim strankam
"Ocenjujem, da so bili vsi pritiski na upravne organe nesprejemljivi. Slišali smo pozive k pogajanju z upravnimi organi, kar ni možno, kar je nevzdržno. Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam."


Gjerkeš Žnidarjeva je poudarila, da je MNZ večkrat predlagalo in dajalo pobude za sprejem celovite strategije migracij. "Nismo dobili ničesar, razen kritik, razen razdiralnosti, zato ocenjujem, da je to še vedno velik problem."

Strinja se, da je takšna strategija potrebna in nujna, vendar se mora do tega opredeliti država. MNZ lahko v okviru svojih pristojnosti le izvaja tisto, kar je dogovorjeno na področju politike države.

Diskrecijska pravica bi se lahko uporabila pred pravnomočnostjo odločbe


Glede diskrecijske pravice ministrica zatrjuje, da je dublinski postopek pravnomočno končan in je posledica pravnomočne odločitve Vrhovnega sodišča. Diskrecijska klavzula pa je suverena pravica države, in ne pravica prosilca.

"To bi bilo v nasprotju z Dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci sami izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito," pojasnjuje.

"V preteklosti smo jasno povedali strokovno stališče, da je njena uporaba možna le do pravnomočno dokončanega postopka. Ta klavzula vsekakor ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema," še opozarja.

Glede napovedane interpelacije pa pravi, da nima s tem nobenega problema.


Odzivi s spleta:






KOMENTAR: Uredništvo
Gre za spopad med MNZ (v imenu države) in aktivisti
Vesna Gjerkeš Žnidar trdno stoji na stališčih spoštovanja zakonitosti, kot se za ministrico njenega resorja še posebej spodobi. V vladi, ki mora biti zgled zakonitega delovanja, je očitno ena tistih, ki ji glave ne meša politični vpliv bližine državnozborskih volitev. Navsezadnje pa je dejansko glavna figura v spopadu okrog izvajanja državne azilne politike med vlado in aktivisti. Ti s projektom Ahmad že od začetka skušajo izsiliti drugačen državni pristop k tej problematiki in s prvo precedenčno odločitvijo odpreti vrata za serijo sledečih. Vlada se te nevarnosti zaveda, zato je pri sledenju Dublinski uredbi zelo striktna. Vse dokler poslanca Levice in SD s spretno politično akcijo predsednika vlade pahneta v napačno politično odločitev - da se de facto postavi proti samemu sebi. Posledice napačne ocene situacije so neizbežne in kot je na Twitterju zapisal pravnik Anton Tomažič, Cerarja tako veliko kot Ahmad ni stal še noben frizer.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike