Nostalgija po vrnitvi v kameno dobo

Aleš Meden
17

    Dan državnosti, datum, ko slavimo neodvisno državo, Republiko Slovenijo. Ostale dni v letu jo bolj ali manj zavzeto kritiziramo.

    Za začetek je treba razbiti mitologijo popolne enotnosti slovenske osamosvojitvene politike. Ni je bilo. Koalicija strank Demos je imela med ljudmi daleč največjo podporo. Edino Demos je z vsem srcem, iskreno želel demokratično, neodvisno državo Slovenijo.

    Na drugi strani so bili komunisti in socialistična mladina. Njihov tabor je bil razdeljen na tri veje. Prva je naposled s stisnjenimi zobmi podprla osamosvojitev, ki sicer ni bila njihova intimna želja. K temu sta jih prignala strah pred maščevanjem zatiranih ter taktična modrost, da se pridružijo zmagovalcem.

    V drugo skupino sodijo tisti, ki so se na videz strinjali s samostojnostjo, a naredili vse, da do nje ne bi prišlo. Klasičen primer je Deklaracija za mir iz 7. februarja 1991. Slovenija se ob njeni uresničitvi ne bi smela oboroževati. Čez nekaj mesecev bi se torej borili goli in bosi. Osamosvojitev bi padla v vodo, »mirovniki« pa zaplesali užičko kolo.

    Tretji so neposredno kolaborirali z okupatorsko JLA. Tedanji politik in general Milan Aksentijević, ki je kasneje »ordiniral« še po Hrvaški ter BiH, je eden izmed njih.

    Sindrom “dobrih starih časov”

    Iz začetne neenotnosti in prikritega zavračanja osamosvajanja so vzklili poganjki jadikovanja nad Slovenijo ter vse bolj opaznega poveličevanja propadle diktature. Gre za sindrom dobrih starih časov, ko smo bili še mladi in zdravi.

    Spomin pač pozabi slabo in ohrani dobro. Počitnice na morju so bile super, na bone za gorivo, čepenje v zaporu za vsako neprevidno besedo, tihotapljenje osnovnih potrebščin iz Italije in Avstrije smo pozabili. Jugonostalgija pa ima učinkovito zdravilo – statistična dejstva.

    V Jugoslaviji ni imel brezplačnega obroka skoraj nihče, vsi pa so bili revni. Z izjemo vodilnega socialističnega razreda, seveda.

    Zato o njih nikoli ne boste slišali govoriti populistov skrajne Levice. Zatekajo se k puhlicam o trpinčenju neoliberalizma, sramoti, da vsi otroci nimajo brezplačne malice ter hudi revščini v katero nas peha okrutni kapitalist.

    V Jugoslaviji ni imel brezplačnega obroka skoraj nihče, vsi pa so bili revni. Z izjemo vodilnega socialističnega razreda, seveda. Vsakič se nasmejim, ko slišim predavanja Luke Mesca, avtorja neštetih »Mesečizmov«, o tem prekletem neoliberalizmu. Gre namreč za neobstoječo ekonomsko smer, ki je na tem svetu ne zagovarja nihče. Tako kot nihče ne preganja bavbava.

    Niti liberalizem, teoretična smer po kateri bi celoten ustroj države urejala izključno nevidna roka trga, v praksi nikoli ni in ne bo zaživel. Materialno gledano se je osamosvojitev izplačala.

    Prenovljeni komunisti garant za razvojni zaostanek

    Sloveniji gre v primerjavi s prejšnjo državo nedvomno briljantno. V primerjavi z ostalimi nekdanjimi komunističnimi državami malce slabše. Češka, Poljska in Baltske države so izvedle ustrezne reforme. Zato nas dohitevajo ali prehitevajo. Zaostajajo pa države, kjer so se, kot v Sloveniji, na oblasti obdržali prenovljeni komunisti.

    Poskrbeli so, da smo milijarde zmetali v državne banke, pregrešno drago izgradnjo avtocest in vsak večji gradbeni projekt. Še kakšno milijardo so nas stala politično upravljana podjetja. Reforme, ki bi preprečile tovrstne anomalije, so neokomunisti uspešno blokirali.

    S privatizacijo državnih podjetij bi prihranili toliko milijard, da bi bile težave v zdravstvu in sodstvu zanemarljive. Plače in pokojnine pa dosti višje. Navkljub vsemu pa velja, da je življenje v neodvisni Sloveniji neskončno boljše kot v ječi narodov. Vrnitev vanjo ali v socializem bi pomenila povratek v kameno dobo.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 17

    1. Kamena doba je, ko kristjani izvolijo levičarje, potem pa še sami stopajo v njihove parazitske kamenodobne vlade. In to traja že pol stoletja. Torej je naš kristjan kamenodoben, ker nima pojma o živem Kristusu, pravičnosti, pogumu in čistem srcu. Po volitvah pa javkanje, kako se krivica spet nadaljuje, a je bila celo Cerkev tiho, nobenega klica, naj njeni izgubljeni in zablojeni verniki volijo DESNICO. Vse skupaj v stilu: nič ne bom storil, da bom lahko potem javkal. Kajti javkanje je zelo krščansko? Kako pa bom pravi kristjan, če ne javkam nad krivico, katero sem celo sam gradil?

      Kamenodobci, skupaj z gospodom predsednikom državnega zbora, ki kot reinkarnirani kristjan Kocbek misli, da je sodelovanje s po-komunisti Jezusovska drža. Ni kaj, hudič ene okoli prsta navija kakor se mu zljubi. Kamena doba lažne ljubezni.

    2. Ljudje niti po 27 letih niso spoznali, kdo je ugonobil bivšo državo. Ugonabljanje katerekoli države ni majhna zadeva!!!! Z užitkom večinsko volijo tiste (in njihove naslednike), ki so eno državo poslali k hudiču. Če so prejšnjo, bodo tudi naslednjo. Na to kažejo zafračkane milijarde v Republiki Sloveniji in milijarde odnešene v tujino.
      Kučan je kot visok partijec dejavno sodeloval pri ugonabljanju države. Pa so namesto Pučnika, raje volili njega! Če je njegova ” intimna opcija” nestrinjanje s samostojno državo Slovenijo, potem ji bo – po logiki – škodoval tudi danes. Kar je pa še huje: ne kot izvoljen politik, marveč kot pravi mafijec, iz ozadja.
      Na vseh prihodnjih volitvah pa tisti, ki še vedno niste razumeli, kdo uničuje Slovenijo in kdo je uničil prejšnjo državo, le volite uničevalce, destruktivce. Da boste na lastni koži spoznali, da je treba v mislih popolnoma odpisati uničevalce in njihove zgodovinske mite in pravljice.
      Nizozemci, Belgijci, Britanci itd. nikoli niso imeli komunizma, zato so uspešni in niti ne pomislijo nanj. Pri nas pa gonimo zaostalost, ker smo nekoč imeli komunizem in ga ne znamo izgnati iz miselnosti. Ne razumemo, kako nam je škodil in kako smo mentalno pohabljeni.

    3. SPOŠTOVANI ALEŠ, ZELO DOBER PRISPEVEK.
      Večini državljanov je res danes bolje, kot pa v času Jugoslavije. Jugonostargiki so predvsem ljudje, ki so pač rojeni v drugih Jugoslovanskih republikah in čutijo prejšnjo državo kot mater domovino.
      Slovenijo prišleki čutijo predvsem kot krušno mater, ker jim daje kruh. Vsak človek ima v sebi tisto DOMOVINO – v kateri spijo njegovi pradedje in ta problem imajo prišleki, da Slovenije ne čutijo kot DOMOVINO. V šolah pa komunistične vlade premalo učijo o DOMOLJUBJU. Če ljubiš starše in dom – ljubiš tudi državo in čut NARODNE pripadnosti.
      Kdor pa ima veliko domotožje po prejšnji državi tudi ob belem kruhu, jo bo pljuval in slovenskih zastav ne bo obešal.
      S tem pa dela medvedjo uslugo tudi svojim potomcem, če jim ne vlije spoštovanja do države, ki jim daje kruh.
      Meni so starši privzgojili ljubezen do drušine in domovine. Vedno smo obešali zastave – v prejšnjih časih Jugoslovansko, danes pa s ponosom obesimo SLOVENSKO.

    4. To pa spet ne bo držalo, le le. Kar je napisal opazovalec, je kruta resnica za vse zdravorazumske in poštene Slovence. Žalostno je, da imajo nekateri nasprotniki osamosvojitve tako hudo poškodovan razum in poštenje,zato še vedno hočejo tako imenovane “nejeverne Tomaže ” prepričevati, da bi bilo bolje, če bi kar ostali v tisti Jugoslaviji, ki ni znala živeti brez hudega zadolževanja za uživanje razkošja posameznikov, ki jim je bilo malo mar za ubogo naivno ljudstvo.
      Ali se ti ne zdi , le le, da se nam zelo zelo enaka zgodba dogaja tudi danes, ko si nekateri privilegiranci kar ne morejo zamisliti, da se jim počasi in gotovo hudo majejo stolčki, s katerih bodo morali oditi zlepa ali zgrda. Kaj praviš le le, ali si mogoče med njimi????!!!!!! Po tvojih komentarjih sodeč ne more biti daleč od resnice, da si trenutno še na ” pravi strani “. Lahko pa se hitro potuhneš, tako kot so se nekateri in zdaj vedrijo in uničujejo Slovenijo iz maščevanja, ker jim ni uspelo Slovencev izročiti agresorju golorokih, da bi jih tako pobili, kot so mnoge v ostalih delih razbite Jugoslavije.

    5. Včasih si rečem, sprli smo se z belim kruhom, ko smo dovolili, da je razpadla Jugoslavija. In zakaj je razpadla? Zaradi nerazčiščenih stvari po II. svetovni vojni, zaradi neznanja in neinformiranosti, pa tudi zaradi tega, ker smo bili Slovenci in Slovenija vedno in smo še sedaj neizčrpen vir izčrpavanja. Sedaj, tudi iz zahoda. Kar veliko sem potoval po drugih predelih nekdanje Jugoslavije in vedno sem si vzel čas, da sem si ogledal njihovo dejansko in oglaševano revščino. Bilo je podobno, kot sedaj, ko se primerjamo z Avstrijo, Nemčijo, itn. Videli so samo zaslužek, stroški pa jih niso zanimali. Šli so se tudi brezmejno megalomanijo. Kot novinar sem velikokrat jamrajoče gostitelje izzval, da naj nam povedo to in ono, česar v splošnih informacijah ni bilo mogoče zaslediti. Mojega namena seveda niso vedeli, zakaj me to zanima. A, ko so odgovorili na moja vprašanja, smo lahko kot gostje spoznali, da jim je na marsikaterem področju znatno bolje, kot nam v Sloveniji. Ob tem sem tudi oblikoval rek o gostoljubnosti: Daj mi 5000 din, pa te bom prijazno častil za 2000 din. To so jim omogočali tudi tim. tajni uradni listi, v katerih je bilo Sloveniji večino stvari ustvarjalnega značaja prepovedano, njim pa so bila na široko odprta vrata do denarja, strojev, opreme, materiala, zabave, itn, itn,. Kdaj drugič o polnosti prtljažnikoh slovenskega in jugo avtobusa na AP v Munchnu. Na nekem seminarju je gospa iz Srbije razlagala, da imajo CNC stroje – mi še sanjali nismo o njih – a kaj, ko dobivajo tako slavo surovino, da se ves čas kvarijo in stojijo. Ižanski KIG je bil primoran vlagati v tovarno bele pločevine v eni od republik, a pločevina ni bila uporabna za radiatorje. Iz čeških polovičk, so jih delali brez težav. Le do njih so zelo težko prišli, za razliko od tovarne na Kosovu. Ker sem tako, objektivno, opisoval stvari tudi v naših občilih v Sloveniji, sem to dobil po letu, dveh ali treh na uredniški ali partijski krožnik. Verjemite mi, da ni bilo prijetno. Danes ocenjujem, da sem bil kar pogosto neformalno partijsko kaznovan. Slovenija sedaj proti nekdanji Jugoslaviji oziroma drugim delom nekdanje Jugoslavije? Ni potrebno, da se nam smilita Hrvaška in bošnjaško-hrvatski del BiH. Večino tega je tako, kot, da bi gledal partizanske filme. Eni in drugi so jih naredili na stotine in oboji so mojstri oglačevanja. Skrbimo vendar zase. Če so jih njihova vodstva v četrt stoletja in dlje devastirala, je njihov problem. A so kljub temu še vedno deležna neomejene pomoči iz tujine. Naš zelo resen problem pa je, da jim nikdar ni dovolj našega denarja, naših podjetij in vseh naših finančnih pomoči socialnega in obilice drugih oblik. Do tega pa prelahko pridejo, ker smo nepojmljivo površni, neodgovorni in preveliki individualisti. Ne smemo pozabiti, da so znatno bolj usposobljeni za vse to, kot naša upravna, strokovna in politična »mladina« in, da imajo brezmejne zveze. Eni v krščanskem, drugi pa v muslimanskem svetu.Mi pa smo, to sem javno povedal že leta 2003, popolnoma osamljeni, brez zaslombe. V pogovorih o dnevu državnosti sem tudi o tem v TV oddajah slišal govoriti nekaj naših »poznavalcev« tega in onega. Niso pa povedali kaj so naredili v 3 x po 9 let za Slovence in Slovenijo. Moj rek je: milijon Slovencev je potrebno hitro prevzgojiti, da bomo vsi delali v prid Slovenije. Stare čase pa naj vsi skupaj pustijo tam, kamor sodijo.

      • Trikrat sem prebral tvojo pisarijo in nikakor ne morem dojeti kaj si mislil s stavkom “Ni potrebno,da se nam smilita Hrvaška in bošnjaško-hrvatski del BiH.Razen,če si “trofazni”.Potem je vse jasno kot beli dan.

    6. Biljan – zelo lepo ste pokzali na današnje probleme PRIPADNOSTI novi DRŽAVI, kjer nekateri še vedno obožujejo to, od katere smo se “v krvi” z veliko truda ločili. Včasih imam občutek, kot bi mi Slovenci (ali državljani), hoteli sami sebe “pohoditi”, da bi se spet vspostavilo stanje izpred 3o let.

      Ti, ki so se rodili v SAMOSTOJNI Sloveniji, si še misliti ne morejo kakšno inflacijo smo takrat imeli in kako smo bili oddaljeni (v gospodarstvu in standardu) od zahodnih držav.

      DANES – 27.6, JE TOČNO 27 LET OD KAR NAS JE URADNO NAPADLA JNA. Na Primorskem se je to zgodilo že dan prej, ko so okrog poldne ( 26. junuj 1991) že drveli TANKI JNA po Vremski dolini iz vojašnic Reškega poveljstva, proti Sežani in Kopru ter Novi Gorici. V LJubljani pa so potekale priprave na PROSLAVO. Doma smo proslavljali s ŠAMPANJCEM – 26.6.91 ko so na Kongresnem trgu dvignili Slovensko zastavo. Nismo si še predstavljali, da bo naslednji dan JNA uporabila OROŽJE. To Armado smo od leta 1947 finansirali tudi Primorci. Na našo TERITORIALNO so streljali z našim orožjem. Armada, ki upiri orožje proti svojim, nima bodočnosti in to se je tudi pokazalo. Hvala Bogu in treznosti DEMOSOVE vlade in vsega političnega vrha, da ni bilo veliko žrtev.
      Tako je v krvi nastala naša država SLOVENIJA. Danes pa bi morali biti na njo ponosni – to je naša DOMOVINA.

    7. Kraševka in drugi: Žal 26. junija 1991. leta v Ljubljani niso dvignili niti Slovenske zastave, niti zastave Republike Slovenije. Zakaj ne? Scenarist prireditve je želel imeti čim daljšo zastavo. Ni upošteval določila dva dni preje sprejetega ustavnega amandmaja o tem, da je določeno razmerje širine proti dolžini zastave 1:2. Torej bi bila lahko 3 m široka in 6 dolga ali 4,5 m široka in 9 m dolga. Zastava bi morala biti pripeta tako, da bi bila bela barva zgoraj rdeča pa spodaj in, da bi grb na njej stal. Zastava bi potem tudi plapolala in plahutala. V tem primeru bi bila zastava Slovenije. Ker pa je visela z okovja in ni bila v razmerju 1:2, ni bila zastava povsem sveže Republike Slovenije. Le ta ne sme viseti, da grb na njej pa ležati leži. Ni pa bila tudi slovenska narodna zastava, ker je imela grb. Podobnih nezastav Slovenije bi lahko naštel še kar nekaj. Z njimi pa navznoter in navzven prikazujemo in dokazujemo, da dejansko nismo država. Kljub brezštevilnemu uradništvu/funkcionarstvu vseh ravni in političnih barv. Tudi zastava Slovenije, ki jo je razdelila SDS za nedavni praznik državnosti, dejansko ni zastava naše države, saj ne spoštuje določil ustave, zakona in zastavoslovja.

    8. Kraševka mama: “Danes pa bi morali biti na njo ponosni – to je naša DOMOVINA.”

      Povejte to mladim, ki odhajajo, kolikor jih le noge nesejo. In vlagateljem, pa medicinskim sestram, ki se učijo nemščine in italijanščine, da uidejo čez mejo za kruhom. Pa naši Cerkvi, ki je prav tako kot večinski kvazi-kristjani, v imenu lažne ljubezni še naprej pripravljena podpirati vlade, ki so leve, imajo pa kak figov list s križcem ob sebi.

      Kakšen ponos neki, briga mladino ponos, mladina rabi moralno, zdravo in pošteno KLIMO. Sicer postane demonska, zmedena, delikventna, begajoča, ne plodi se več in rada krade. Potem pa si zaželi YU. To je rezultat dolgotrajnih levih vlad, ki jih vzdržuje propadlo krščanstvo.

    9. opaztovalec – JAZ NIMAM DRUGE DOMOVINE, KOT SLOVENIJO in jo ljum tako kot je.

      Da je v Sloveniji marsikaj narobe ni kriva DOMOVINA, ampak ljudje, ki so imeli “vajeti vladanja”, Vlade (pretežno samo leve), so zanemarile gospodarstvo. To pa je vzrok, da danes mladi doma ne najdejo zaposlitve.

      Pa tudi ŠOLSKI sistem izobražuje tak kader, ki je bolj pomembno, da imajo profesorji delo, kot pa da bi izobrazili ljudi, ki bi bili zaposljivi. Tu vidim problem.

      Sicer pa tudi mladi nosijo del krivde, ker so do volitev indiferentni, pa vendar nam izvoljene vlade “narekujejo” kako bomo živeli – ali od dela, ali pa od nošenja rdeče zvezde.
      Zelo pomembno je, da dobimo razvojno vlado, ki bo zagnala gospodarstvo in odpirala DELOVNA MESTA.

      • Ko sem včeraj napisal zgornji komentar, je bila zvečer v dnevniku novica, da manjka že preko 5000 medicinskih sester, mnoge pa še vedno odhajajo v tujino, ali pa za blagajno trgovskih centrov.

        Zvita si mama; pisala si, da naj bomo ponosni na to domovino, zdaj pa pišeš, da jo ljubiš. Ponos in ljubezen nista eno in isto: lahko ljubiš pijanega moža, ponosna pa ne moreš biti nanj. Takšna zvijačnost je značilna tudi za kvazi-krščanstvo nove dobe, ki pri nas omogoča post-komunistom večno oblast. Morala je morala, ali pa je nemorala. Ko gre kristjan za figov list lažnikom, je to nemorala.

        Mladi so indiferentni, ker NI KLIME, da bi lahko razvili svoje sposobnosti. Kamor koli se obrnejo, je le klima razvrata in potuhnjenosti. Glavni vzrok temu smo bolni verniki, ki si vse razlagamo kot nam trenutno paše. Nova garnitura vladajočih bodo očitno vsi eni zahojeni kristjani. Mladi so zato nedolžni, kajti v tujini jih bo večina VZCVETELA. Klima, atmosfera je glavna. Od ponosa pa je kmalu crkne.

    10. Slovenci ves čas pozabljamo, da imamo samo eno dvoriošče – domovino! Vsi pripadniki drugih narodov nekdanje Jugoslavije imajo še po najmanj eno, dve ali več dvorišč – domovin. In med njimi so se sprehajali od Slovenije bogato nagrajeni izbrisani! Za scvojo domovino se je potrebno vedno in ves čas boriti na vse načine. Tudi proti vseh “prijaznim” lastnikom s severa in zahoda. Tim, desni pa naj vendar začnejo prikazovati svoje uspehe. Pa manj naj kradejo tuje ideje in ljudem naj plačajo, kar naredijo zanje. Potem pa bodo hitro močnejši od levice, Naj ponovim, Slovenci imamo samo svojo domovino in dejansko nobenih zaveznikov, brezmejno pa izkoriščevalcev. Notranjih in zunanjih.

      • Ja, Slovenci smo čebele – vsi jih ropajo?

        Sam mislim, da smo postali preveč pokvarjeni, taki pa potem nimajo nobene sreče, itak, in na koncu še ‘domovino’ izgubijo.

    11. “Ni potrebno,da se nam smilita Hrvaška in bošnjaško-hrvatski del BiH. Razen,če si “trofazni”.Potem je vse jasno kot beli dan.” Ker je beseda jasno poleg transparentno, veliko in doprinos neprestano pomensko neprimerno uporabljana beseda v naših občilih in tudi pogovorih, bi te Ivan, saj dovoliš, da te tikam, prosil, kaj pomeni izraz “trofazni” v povezav i z BiH. Vem pa, da v BiH ne obstaja Hetrceg-Bosna, iz katere naj bi bil po besedah komentatorja TV Slovenija sinočnji nesrečno-srečni nogometaš Hrvaške Luka Modrić in sicer iz mesta Livno. Po njem so se člani družine Andrejka, po očetu Jerneju, imenovali pl. Livnogradski, ker je bil tam načelnik za časa A-O. Če te zanima, si njegovo pisarniško pohištvo lahko ogledaš v Loškem muzeju na gradu v Škofji Loki, pa tudi pohištvo njegovega sina dr. Rudolfa, ki je umrl oktobra 1958, kot eden najpomembnejših Slovencev 1. polovice 20. stoletja, a žal zamolčevan. Izkaži se, Ivan!

    Dodaj odgovor za Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec Prekliči