Norbert Hofer: ograje na meji med Slovenijo in Avstrijo res nočem (1. del intervjuja za Domovino)

Tomaž Kavčič

© foto: Rok Rakun http://rrakun.com
POSLUŠAJ ČLANEK
© foto: Rok Rakun http://rrakun.com
© foto: Rok Rakun http://rrakun.com


Norbert Gerwald Hofer je avstrijski politik in predsednik avstrijskega Državnega sveta, ki mu politični tekmeci in nenaklonjeni mediji očitajo populizem in skrajno desna stališča.

Hofer, ki je član Svobodnjaške stranke, je največ prahu vzdignil s predlogom za prepoved burke, z mnenjem, da Turčija ne sme postati del Evropske Unije in prepričanjem, da v kolikor bi Evropski parlament dobil več pristojnosti, bi morala Avstrija razmisliti od izstopu iz EU. 

Kandidat za predsednika Avstrije, ki je v prvem krogu predsedniških volitev visoko zmagal, nato pa v drugem krogu za las izgubil, bo po razveljavitvi volitev  strani avstrijskega Ustavnega sodišča spet skušal prepričati volivce. Ankete mu tudi tokrat pripisujejo velike možnosti za zmago.

Nekdanji pilot in letalski inženir se je ob neuradnem obisku Slovenije, natrpanem urniku navkljub, vzel čas tudi za Domovino.

V prvem delu intervjuja smo se z visokim političnim gostom pogovarjali o migrantski krizi in njenem reševanju, sodelovanju Slovenije in Avstrije pri tem ter o možnosti novega migrantskega vala, ki bi pritisnil na meje EU.

Gospod Hofer, lepo pozdravljeni s strani našega medija Domovina. Nekoč ste dejali: »Naš cilj je ohranitev naše kulturne identitete, da Avstrija ostane Avstrija in Evropa ostane Evropa«. Kaj je za vas ta evropska kulturna identiteta in v koliki meri jo spoštujemo, negujemo?

Mislim, da so vrednote, ki so nam vsem skupne, krščanske. Naša zgodovina je namreč krščanska, narejena na koreninah Judov in kristjanov. Od tod tudi naša kultura, ki se seveda ves čas spreminja, a če neko stvar radikalno in hitro spreminjamo, je to lahko zelo nevarno za našo kulturo.

V Avstriji imamo sedaj 600.000 muslimanov, kar je ogromno. Število kar raste in raste in seveda spreminja obraz Avstrije na način, ki mi ni všeč. Prihajajoči so bili večinoma sprejeti z dobrodošlico, a se morajo zavedati, da imamo pri nas zakone in pravila.

Na žalost večina sledi svojim pravilom, recimo šeriatskemu pravu. Govorijo, da ženske in moški nismo enakopravni. Zato moramo poskrbeti, da se v naših državah ne dogajajo stvari, ki so v nasprotju z našo kulturo in našimi običaji.

Lansko leto je EU dosegel obsežen migracijski val, morda največji do sedaj. Ste zadovoljni s tem, kako je EU odreagirala na migrantsko krizo? 

V Evropski uniji imamo pravila, Dublinske uredbe in schengen. Slednji omogoča, da nimamo mej med državami članicami, ker vstopni in izstopni nadzor izvajamo na zunanji meji.

A s tem migrantskim valom se je tako velika masa ljudi želela prebiti v Evropsko Unijo, da večina držav ni bila sposobna zavarovati svojih meja. Ne moremo dopustiti, da se države članice ob zunanjih mejah prepuščene same sebi. Zato moramo mejo Evropske Unije zaščititi skupaj.

Druga stvar, ki jo moramo storiti, je uveljaviti pravilne mehanizme, da bomo lahko odkrili, kdo je zares begunec in kdo to ni. Če nekdo dokaže, da je zares begunec, potem je dobrodošel in lahko v EU pride in ostane za določeno obdobje. Seveda le dokler potrebuje varnost.

Mislim, da bi se begunci v času bivanja pri nas lahko naučili mnogo stvari, denimo kako izpeljati obnovo svojih držav, ko bo situacija spet primerna za vrnitev. Po mojem mnenju bi bilo to pravilno ravnanje s strani Evropske unije.

[caption id="attachment_58655" align="alignnone" width="600"]© foto: Rok Rakun http://rrakun.com © foto: Rok Rakun http://rrakun.com[/caption]

Bi morda bila rešitev tudi popolnoma zaprta zunanja meja EU za vse migrante?

Mislim da zaprta meja ni rešitev, dobro varovana in nadzorovana meja pa vsekakor. Moramo namreč vedeti, kdo prihaja v naše države, saj v EU med migranti prihajajo tudi borci ISIS.

V Avstriji imamo kar nekaj primerov naših državljanov, ki so odšli v Sirijo, da bi se borili na strani Islamske države. Najhujši paradoks je, da prihajajo nazaj in jih mi brez zadržkov spuščamo v državo. To je grozno.

Dejstvo je, da je večina migrantov muslimanske veroizpovedi. Znano je vaše mnenje, da islam nima mesta v Evropi. Zakaj menite tako in v čem vidite nevarnost Islama za evropsko sobivanje?

Ne bi rekel, da ravno nima mesta v Evropi, a zagotovo nima mesta v zgodovini članic Evropske Unije. Če nekdo kot musliman pride v Evropo in se drži naših zakonov, obenem pa še dela tukaj, se ne ukvarja s preprodajo drog ali s čemerkoli nelegalnim, je seveda dobrodošel.

A poglejva primer Avstrije. Sedaj imamo demografsko sliko za prihodnost, ki kaže, da bo leta 2050 v naši državi 50% muslimanskih otrok. To je nekaj kar ne moremo in ne smemo dopustiti. Ne poznam namreč niti ene muslimanske države, kjer so kristjani zares svobodni. Zato si tudi ne želim, da bi moji otroci in moji vnuki nesvobodni v Avstriji.

Ali po vašem mnenju obstaja neposredna povezava med migrantskim valom in terorističnimi napadi v Evropi?

Da, prepričan sem v to. Evropske varnostne agencije so namreč prijele nekaj takšnih borcev Islamske države, ki so se skrivali za domnevno begunsko identiteto.

Prav zaradi tega še enkrat poudarjam, da je potrebno zares pristopiti k skupnemu varovanju in nadzoru na zunanjih mejah. Obenem pa potrebujemo sodelovanje obveščevalnih agencij, ki bodo teroriste med navadnimi begunci uspele najti.

Kako uspešno sta se po Vašem mnenju z migrantsko krizo spopadli Avstrija in Slovenija? Lahko naši državi kot varuhinji schengenske meje karkoli očitate?

Zares mislim, da je naša država s Slovenijo zgledno sodelovala. Nimam ji kaj očitati, ceste so bile zaprte, prav tako tudi meja. Obe državi nista notri spustili nobenega ekonomskega migranta več.

Smešno je, da nam je Nemčija najprej očitala napačen pristop, a sedaj so veseli, da smo stvar izpeljali tako kot smo jo. Naši državi morata tudi v prihodnje sodelovati tako dobro, kot smo sodelovali lansko leto. Za naš skupni interes je to zelo pomembno.

[caption id="attachment_58656" align="alignnone" width="600"]© foto: Rok Rakun http://rrakun.com © foto: Rok Rakun http://rrakun.com[/caption]

Se vam zdi ograja na meji med Avstrijo in Slovenijo potrebna? Zakaj da, oz. zakaj ne?

Zares nisem vesel zaradi ograje na meji med Slovenijo in Avstrijo. Zato bi rad vse sile naše države preusmeril v to, da bo zavarovana skupna zunanja meja Evropske unije. S tem bomo rešili problem in sploh ne bomo potrebovali te ograje na meji med našima državama. Prav to je resnična ideja celotne Evropske unije. Ograje na meji zares nočem.

Ob vse večjih razhajanjih med Turčijo in EU se zdi nov množičen migrantski val proti Zahodni Evropi vse bolj verjeten. Menite, da se na naših mejah lahko ponovijo scenariji iz lanske jeseni?

Množični migrantski val proti Evropi se bo po mojem mnenju v vsakem primeru ponovil, s sprejetim dogovorom s Turčijo ali brez njega. Morda masovnega vala letos še ne bo, bo pa zagotovo naslednje leto.

V drugem delu našega intervjuja (klik!)  smo se s avstrijskim politikom pogovarjali o njegovem odnosu do Turčije in razmerah v tej državi, o perspektivah skupne prihodnosti v Evropski uniji, zanimalo nas je njegovo mnenje glede obiska Vladimirja Putina v Sloveniji, kako gleda na to, da ga nekateri primerjajo z Donaldom Trumpom ter za konec odprli temo o slovenski manjšini v Avstriji.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike