Rezultat predsedniških volitev v Avstriji veseli tudi Ruse

POSLUŠAJ ČLANEK

Prvi krog predsedniških volitev v Avstriji je s 35,3 % glasov nekoliko presenetljivo dobil  Norbert Hofer iz stranke Svobodnjakov (FPÖ) pred kandidatom  Zelenih Van der Bellnom (21,3% glasov).

Zmagovalca se bosta za predsedniški stolček v drugem krogu soočila 22. maja, uspeha obeh kandidatov pa so se na svojevrsten način razveseliti tudi nekateri komentatorji v ruskih medijih.


V ruskem poslovnem vestniku Kommersant namreč spominjajo na Hoferjevo neodobravanje sankcij EU proti Rusiji in izjavo, da je EU sankcije uvedla pod vplivom ZDA v škodo Avstrije in cele EU. Rusiji naklonjene izjave pa smo v preteklosti lahko slišali tudi iz ust drugo uvrščenega van der Bellna, češ da je samo v tesnejšem sodelovanju Rusijo možno prebroditi mednarodne konflikte.

EU in ZDA sta sankcije proti Rusiji uvedli septembra 2014.

Glavni argumenti so bili priključitve Krima Rusiji in ruske podpore separatistov v vzhodni Ukrajini, sankcije pa so prisotne še danes - v EU se ne sme uvažati izdelke s Krima, evropska podjetja ne morejo na Krimu nakupovati nepremičnin ali pa podpirati podjetja s sedežem na Krimu, evropske turistične agencije ne morejo več nuditi Krima kot turistične destinacije, omejeno je poslovanje z določenimi ruskimi podjetji.

Hofer in van der Bellen nista Edina evropska politika, ki v sankcijah ne vidita smisla


Ali so omenjene sankcije primeren način protesta proti ruski zunanjepolitični samovolji in koliko v resnici vplivajo na rusko in evropsko gospodarstvo, je že od njihove uveljavitve jabolko spora med evropskimi politiki. Večina tistih, ki so za ukinitev sankcij, pa prihajajo, tako kot Hofer, večinoma iz (skrajno) desnega pola.

Marine le Pen, vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalna Fronta, meni, da so sankcije proti Rusiji "nesmiselne, nimajo učinka in samo zapletajo odnose". Lani je proti sankcijam stopila skupaj z voditeljem britanske desne stranke Nigelom Faragem, ki tudi meni, da so sankcije nesmiselna provokacija Vladimirju Putinu.

Tudi skrajno desničarska stranka madžarskih sosedov Jobbik, z 20% glasovi na zadnjih volitvah tudi tretja največja stranka v madžarskem parlamentu. V stranki menijo, da so sankcije v nasprotju z resničnimi interesi EU. Podobnega mnenja je tudi madžarski premier Viktor Orban in voditelj desne nacionalne stranke Fidesz, ki je dejal, da čeprav je "zvest član EU," kljub vsemu Rusija "Ni sovražnica Madžarske, temveč je naša partnerica."

Na glasno neodobravanje radikalne nad sankcijami so mediji odgovorili z domnevami, da najbolj glasne stranke za svoje mnenje prejemajo finančno podporo iz Kremlja.

KOMENTAR: Uredništvo
V evropi (skrajna) desnica, v Sloveniji levica
Prijaznejše odnose z Rusijo v državah članicah EU večinoma zagovarja radikalna desnica, zanimivo pa je derjstvo, da podobne nazore v Sloveniji izkazujejo predvsem leve stranke. Kot smo na Domovini pred časom že ugotavljali, imajo evropske radikalne desne stranke in slovenska levica skupnega več, kot bi si človek mislil.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike