Nizka volilna udeležba ima pasti, a Slovenijo zmoremo ponovno narediti veliko

Foto: Alamy
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsedniške volitve so poleg politično zanimivega rezultata postregle še z enim detajlom, ki je kmalu napolnil tiskane in spletne strani slovenskih medijev: rekordno nizko volilno udeležbo. Izraziti padec udeležbe volitve v Sloveniji spremlja že zadnje desetletje, na kar bolj ali manj alarmantno opozarjajo številni mediji. Tokrat se je zopet manifestiral in slovenski praznik demokracije popeljal na nov najnižji nivo.

Reakcije na padajočo volilno udeležbo segajo od tistih, ki bi - po vzoru nekaterih držav kot sta Belgija ali Avstralija – obvezno volilno udeležbo uzakonili ter neudeležbo sankcionirali s finančno globo, do tistih, ki trdijo, da volitve nimajo več legitimnosti in da s tem predstavniki slovenske države ne predstavljajo več volje ljudstva.

Ne menjujmo naroda!


Osebno nasprotujem številnim, ki pri razlagah odnosa ljudi do politike izhajajo iz izhodišča »Rezultati so napačni zaradi naroda ergo; Zamenjajmo narod«.

Slovenci so morda introvertirani ter jih je potrebno bolj umirjeno prepričevati, toda, ko se za nekaj odločijo takrat na volitve tudi pridejo. Pa naj naredim tu malce 'blasfemično' primerjavo: visoka udeležba na plebiscitu za samostojno Slovenijo ali pa izrazit skok volilne udeležbe na volitvah v letih 2011 in 2014. Ljudje pridejo na volitve, ker imajo do rezultata osebni interes.

Razlage, ki se naslanjajo na pomanjkanje vzgoje za demokratično politično kulturo (dr. Ivan Štuhec) ter spreminjanje politike v reality show, so mogoče utemeljene, a hkrati ne povedo vsega.

Odvračalne situacije


Izpustijo namreč ključno: KAKO smo do situacije prišli. Tako kot v ZDA Trump ni padel z neba, to ne velja tudi za našo politično realnost.

Za našo situacijo, ko imajo v državnem zboru močno predstavništvo upokojenci, mladim pa ne nudimo praktično ničesar. Do situacije, ko se zdi, da je en politični pol tako razsut, da alternative sploh ne nudi. Do situacije, ko zaradi obtožb kdo komu in za kateri medij daje intervjuje, ni možna vzpostavitev sodelovanja znotraj ene politične strani, kaj šele vzpostavitev širšega političnega sodelovanja na sredini (skrivno geslo: DLGV).

Antibiotik: k mladim in razočaranim


Ker ima levica svoje politične strukture in ponudbo bolj ali manj pokrito (ter prikrito), menim, da bi morali za dobro demokracije primarno vlogo odigrati desna konservativna in klasično liberalna sredina. T.i. outreach (poskus dosega, mobilizacije) mora potekati v dveh smereh: k mladim in hkrati izkušenim abstinirajočim volivcem, ki iz razočaranja do zdraharstva v večjem delu politike ostajajo doma.
Zakaj ne bi do mladih preprosto pristopili, kjer so, ujeti v prekarnost, neperspektivne šolske programe, priklopljeni na medmrežje, Facebook, Snapchat in Instagram?

Nagovor mladega volilnega občestva (med 18-35 letom starosti) je lahko tista velika spodbuda, ki bi sprožila spremembe na političnem parketu. Če citiram zelo posrečeno misel: »Ko danes gledam, koliko mladih talentov se izgublja v brezciljnih meandrih marksistične kritike, se počutim kot ateist ali agnostik, ko gleda lepotico, ki odhaja v samostan.«

Prvič: gerontokracija v desnih strankah je povsem odtujila mlade od sporočil, ki bi jih desna sredina lahko plasirala. VLV se niso vzele od nikoder, ampak so rezultat dolgoletnega (ne)dela strankarskih veljakov na desni sredini, ki generacijskega prepada ni zmožna ali noče preseči.

Drugič: pisana paleta podmladkov, katoliških in takšnih ter drugačnih združenj ni dovolj. Nekateri bi rekli, da se nove politike dela v Mladinskem svetu Slovenije. Levičarski živelj bi pripomnil, da se bo mlade oblikovalo v vrednostno nevtralni šoli ter na Metelkovi. Katoliški živelj bi pripomnil, da se bo mlade oblikovalo v družini in v župnijskem občestvu.

Toda zakaj ne bi do mladih preprosto pristopili, kjer so, ujeti v prekarnost, neperspektivne šolske programe, priklopljeni na medmrežje, Facebook, Snapchat in Instagram? Ponudili podcaste, video prenose posvetov, sodelovanje z vprašanji preko Twitterja itd.? Možnosti je neskončno.
Država smo seveda vsi, toda resnici na ljubo, odgovornost za padajočo volilno udeležbo mora v večji meri prevzeti desna sredina.

Ribariti v sredini


Ugotovitev je samo ena: volitve v Sloveniji lahko odloči relativno pomemben sredinski del volilnega telesa. Ki niha med 15-25 % ljudi. Ti imajo neko zmerno sredinsko opredelitev, ki jo v svojem prispevku lepo opiše Tino Mamić.

In ta sredina  se je selilia na relaciji DEMOS-LDS-SDS-Zares-PS/DLGV-SMC. 15% volilnega telesa je, če izračunamo: 1.713.762 * 0,15 = 257.064.

Torej imamo veliko potencialnih sredinskih volivcev, od katerih jih trenutno velika večina abstinira. Teh ljudi ni treba prepustiti propagandi ZLja.

Bodimo pesimistični in vzemimo samo polovica od tega, 128.532 glasov, bi ob visoki udeležbi iz leta 2011 dal: 1.121.573 / 128.532 = 8,72 %. Torej neka efektivna kampanja, ki bi na volišča pritegnila abstinente, bi konkretno povišala udeležbo, zvišala legitimiteto izvoljenega Državnega zbora in povečala možnost sestave konkretne reformne vlade.

Samo začeti je treba


Prvič: Država smo seveda vsi, toda resnici na ljubo, odgovornost za padajočo volilno udeležbo mora v večji meri prevzeti desna sredina.

Drugič: do sprememb bo prišlo z grajenjem mostov do mladih volivcev ter do številnih ostalih političnih abstinentov, ki jim je treba s pozitivnim političnim sporočilom zopet dati upanje v zmožnost sprememb.

Pa končajmo z ameriškim sloganom po slovensko: 'Yes, we can make Slovenia great again!' (Da, zmoremo Slovenijo zopet narediti veliko!).
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30