Nižja naklonjenost cepljenju med volivci LMŠ in Levice nakazuje ceno, ki jo Slovenci plačujemo za politični boj med epidemijo
Tedensko povprečje števila novookuženih je včeraj padlo pod 700. Z izjemo treh dni v marcu, preden se je krivulja znova obrnila navzgor v tretji val, smo tako nizke, čeprav še vedno visoke številke, videli 18. oktobra lani. Pomladno vreme, predvsem pa vse večja precepljenost in prekuženost, za katero smo plačali visoko ceno, znova vzbujajo optimizem, da se vračamo v smer neke večje normalnosti.
Skupaj z optimizmom pa se zbuja tudi strah. Strah tistih, ki so vodili državo, pa so priložnost zapravili v sebični maniri na predčasnih volitvah iztržiti več zase in pojesti svoje koalicijske partnerje. Leto in tri mesece je od trenutka, ko je Marjan Šarec, opogumljen z javnomnenjskimi anketami, enostavno odstopil v upanju, da bo izsilil predčasne volitve. Že v tej gesti se kaže velika mera strahopetnosti in podrejanja vsega enemu in edinemu cilju, boju za oblast.
Če bi Šarčeva namera, široko podprta s strani medijskih kreatorjev javnega mnenja, uspela, bi se namreč na volišča podajali sredi vrhunca prvega vala epidemije, potem pa bi še nekaj mesecev sestavljali vlado, ki bi se prav verjetno znašla pred podobnimi političnimi ovirami, kot se je prejšnja, saj se razmerja med blokoma niso bistveno spremenila.
Zgodile pa se niso volitve, saj je izpuščene vajeti ujela druga ekipa in zgodilo se je nekaj nepredstavljivega. Kljub parlamentu, ki je bil večinsko lev in kljub zaklinjanju skoraj vseh strank v soočenjih, da vse, samo z Janšo pa ne, je predsednik vlade postal Janez Janša.
Tiste, ki so iz nekih drugih časov prepričani, da so edini poklicani za vodenje države in živijo v veliki meri od državnih jasli, je popadel bes. Poleg strahu, da bodo državne jasli zanje lahko nekoliko manj udobne, se pojavlja vprašanje, česa vsega je še zmožen Janez Janša, če lahko prevzame vodenje vlade v večinsko levem parlamentu.
In res, v času, ko bi se sicer izvajala volilna kampanja in formirala nova-stara vlada, je trenutna vlada sprejela že 9 proti-koronskih paketov, ki so kljub ceni visokega primanjkljaja v veliki meri ohranili standard življenja ljudi in nad vodo zadržali večino gospodarstva. Bolnišnice, čeprav pogosto na robu zmogljivosti, nikoli niso odpovedale in prešle v italijanski scenarij, ko bi ljudi puščali umirati pred vrati, ker notri zanje ne bi bilo več prostora. Cepljenje poteka v skladu z evropskim povprečjem, v začetku smo bili celo bistveno nad njim.
Poleg tega smo premike zaznali tudi na ključnih področjih za našo družbo, ki so bila zadnje desetletje bistveno zanemarjena. Država je začela delati korake v smer debirokratizacije, slovenska vojska kljub še vedno negativni oceni končno z optimizmom zre v prihodnost, ureja se področje dolgotrajne oskrbe starejših, gradijo se domovi starejših, tretja razvojna os, drugi tir in kup drugih infrastrukturnih projektov, ki so leta stali.
Če delovanju s tem tempom dodamo še morebitni uspešen izhod iz covidne krize in uspešno predsedovanje Svetu Evropske unije, potem je strah, da bi ljudje lahko tudi opazili rezultate dela te vlade, upravičen. Pa kopice ukrepov, ki jih v vsakdanjem življenju čutijo ljudje, sploh nismo našteli.
Na misiji rušenja trenutne oblasti so dovoljena vsa sredstva. Eno zadnjih je krhanje zaupanja v cepljenje. Pri tem je vedno jasen signal – da je zaupanje v cepljenje, ki pomaga vsem, ne samo »desnim«, načeto zaradi nezaupanja v aktualno vlado, češ, ob drugačni vladi bi se ljudje tudi rajši cepili. Cepljenju je naklonjenih 58 % Slovencev. Za primerjavo, raziskava časnika Politico v 27 državah sveta je pokazala, da se v povprečju namerava cepiti 74 % prebivalcev preiskovanih držav, nižji kot pri nas pa je bil delež le še v Rusiji ter na Madžarskem in Poljskem.
Da ima hujskanje in rušilno obnašanje najbolj levih strank svoj učinek, pa kaže podatek, da je daleč najmanj tistih, ki se nameravajo cepiti, med volivci Levice in LMŠ, 51 oz. 52 %. Iste stranke so skupaj s svojimi zavezniki v različnih institucijah in medijih spodkopavale tudi vse ukrepe, od nošenja mask, omejevanja druženja do aplikacije za sledenje stikom in zaprtja šol. Temu gre verjetno pripisati neverjetno dolžino drugega vala, ki se je v Avstriji s podobnimi ukrepi kot pri nas končal bistveno prej.
V boju za oblast ni nič svetega. Niti zdravje ljudi, niti ugled Slovenije, uveljavljanje nacionalnih interesov. V imenu rušenja uspeha slovenskega predsedovanja že tedne gledamo izvažanje domnevnega vmešavanja vladajoče politike v medije in njihovo uničevanje. V Evropi jim politični zavezniki v odprti sezoni lova na razne "orbane" seveda z veseljem asistirajo in prikazujejo prispevke o Sloveniji, v katere pozabijo vključiti mnenja, ki se z vnaprej pripravljeno zgodbo ne ujemajo.
Pod nivojem jim ni niti rušenje diplomatskih odnosov in destabilizacija naše soseščine na Balkanu. V neskončno obravnavo dokumenta o spreminjanju mej, ki očitno ni nastal v Sloveniji, se je v podporo Janši oglasil celo Milan Kučan. Pojavljajo pa se celo pozivi k temu, da se Slovenija julija predsedovanju odpove ter da predsedovanje ni tako pomembno, da ne bi mi vmes še imeli volitev in sestavljali vlade, kar bi bilo za ugled Slovenije na evropskem parketu uničujoče.
In ker vse to zaenkrat še ni bilo dovolj - kljub močno načeti podpori v parlamentu vlada še ni padla - zdaj mediji že dajejo signale, da bo kmalu čas za novo vstajo, nove množične proteste, čeprav smo še vedno sredi epidemije. Tudi integriteta medijev, kot je javna RTV, je cena, ki so jo v tem političnem boju pripravljeni plačati. Ta tako v svoje oddaje že spušča celo nasilne protestnike s kriminalnim ozadjem, da svetujejo novinarjem, naj nosijo oznake RTV, če nočejo biti pretepeni. No, tega kriminalca so ta teden pridržali Avstrijci zaradi suma tihotapljenja drog.
Podpihovanje polarizacije ima lahko nepredvidljive učinke, posledice pa so skoraj v vsakem primeru negativne. Del te cene že plačujemo v obliki daljše epidemije, marsikaj pa še pride. V vroči pomladi in poletju tako skušajte ohraniti mirne živce in zdravo pamet. Oboje postaja vse redkeje dostopna dobrina.
Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta:
Skupaj z optimizmom pa se zbuja tudi strah. Strah tistih, ki so vodili državo, pa so priložnost zapravili v sebični maniri na predčasnih volitvah iztržiti več zase in pojesti svoje koalicijske partnerje. Leto in tri mesece je od trenutka, ko je Marjan Šarec, opogumljen z javnomnenjskimi anketami, enostavno odstopil v upanju, da bo izsilil predčasne volitve. Že v tej gesti se kaže velika mera strahopetnosti in podrejanja vsega enemu in edinemu cilju, boju za oblast.
Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta najdete na dnu prispevka.
Namesto kaosa nastopila dokaj uspešna oblast
Če bi Šarčeva namera, široko podprta s strani medijskih kreatorjev javnega mnenja, uspela, bi se namreč na volišča podajali sredi vrhunca prvega vala epidemije, potem pa bi še nekaj mesecev sestavljali vlado, ki bi se prav verjetno znašla pred podobnimi političnimi ovirami, kot se je prejšnja, saj se razmerja med blokoma niso bistveno spremenila.
Zgodile pa se niso volitve, saj je izpuščene vajeti ujela druga ekipa in zgodilo se je nekaj nepredstavljivega. Kljub parlamentu, ki je bil večinsko lev in kljub zaklinjanju skoraj vseh strank v soočenjih, da vse, samo z Janšo pa ne, je predsednik vlade postal Janez Janša.
Tiste, ki so iz nekih drugih časov prepričani, da so edini poklicani za vodenje države in živijo v veliki meri od državnih jasli, je popadel bes. Poleg strahu, da bodo državne jasli zanje lahko nekoliko manj udobne, se pojavlja vprašanje, česa vsega je še zmožen Janez Janša, če lahko prevzame vodenje vlade v večinsko levem parlamentu.
In res, v času, ko bi se sicer izvajala volilna kampanja in formirala nova-stara vlada, je trenutna vlada sprejela že 9 proti-koronskih paketov, ki so kljub ceni visokega primanjkljaja v veliki meri ohranili standard življenja ljudi in nad vodo zadržali večino gospodarstva. Bolnišnice, čeprav pogosto na robu zmogljivosti, nikoli niso odpovedale in prešle v italijanski scenarij, ko bi ljudi puščali umirati pred vrati, ker notri zanje ne bi bilo več prostora. Cepljenje poteka v skladu z evropskim povprečjem, v začetku smo bili celo bistveno nad njim.
Poleg tega smo premike zaznali tudi na ključnih področjih za našo družbo, ki so bila zadnje desetletje bistveno zanemarjena. Država je začela delati korake v smer debirokratizacije, slovenska vojska kljub še vedno negativni oceni končno z optimizmom zre v prihodnost, ureja se področje dolgotrajne oskrbe starejših, gradijo se domovi starejših, tretja razvojna os, drugi tir in kup drugih infrastrukturnih projektov, ki so leta stali.
Če delovanju s tem tempom dodamo še morebitni uspešen izhod iz covidne krize in uspešno predsedovanje Svetu Evropske unije, potem je strah, da bi ljudje lahko tudi opazili rezultate dela te vlade, upravičen. Pa kopice ukrepov, ki jih v vsakdanjem življenju čutijo ljudje, sploh nismo našteli.
Da ima hujskanje in rušilno obnašanje najbolj levih strank svoj učinek, pa kaže podatek, da je daleč najmanj tistih, ki se nameravajo cepiti, med volivci Levice in LMŠ
Misija rušenja vlade za vsako ceno
Na misiji rušenja trenutne oblasti so dovoljena vsa sredstva. Eno zadnjih je krhanje zaupanja v cepljenje. Pri tem je vedno jasen signal – da je zaupanje v cepljenje, ki pomaga vsem, ne samo »desnim«, načeto zaradi nezaupanja v aktualno vlado, češ, ob drugačni vladi bi se ljudje tudi rajši cepili. Cepljenju je naklonjenih 58 % Slovencev. Za primerjavo, raziskava časnika Politico v 27 državah sveta je pokazala, da se v povprečju namerava cepiti 74 % prebivalcev preiskovanih držav, nižji kot pri nas pa je bil delež le še v Rusiji ter na Madžarskem in Poljskem.
Da ima hujskanje in rušilno obnašanje najbolj levih strank svoj učinek, pa kaže podatek, da je daleč najmanj tistih, ki se nameravajo cepiti, med volivci Levice in LMŠ, 51 oz. 52 %. Iste stranke so skupaj s svojimi zavezniki v različnih institucijah in medijih spodkopavale tudi vse ukrepe, od nošenja mask, omejevanja druženja do aplikacije za sledenje stikom in zaprtja šol. Temu gre verjetno pripisati neverjetno dolžino drugega vala, ki se je v Avstriji s podobnimi ukrepi kot pri nas končal bistveno prej.
V boju za oblast ni nič svetega. Niti zdravje ljudi, niti ugled Slovenije, uveljavljanje nacionalnih interesov. V imenu rušenja uspeha slovenskega predsedovanja že tedne gledamo izvažanje domnevnega vmešavanja vladajoče politike v medije in njihovo uničevanje. V Evropi jim politični zavezniki v odprti sezoni lova na razne "orbane" seveda z veseljem asistirajo in prikazujejo prispevke o Sloveniji, v katere pozabijo vključiti mnenja, ki se z vnaprej pripravljeno zgodbo ne ujemajo.
Pod nivojem jim ni niti rušenje diplomatskih odnosov in destabilizacija naše soseščine na Balkanu. V neskončno obravnavo dokumenta o spreminjanju mej, ki očitno ni nastal v Sloveniji, se je v podporo Janši oglasil celo Milan Kučan. Pojavljajo pa se celo pozivi k temu, da se Slovenija julija predsedovanju odpove ter da predsedovanje ni tako pomembno, da ne bi mi vmes še imeli volitev in sestavljali vlade, kar bi bilo za ugled Slovenije na evropskem parketu uničujoče.
In ker vse to zaenkrat še ni bilo dovolj - kljub močno načeti podpori v parlamentu vlada še ni padla - zdaj mediji že dajejo signale, da bo kmalu čas za novo vstajo, nove množične proteste, čeprav smo še vedno sredi epidemije. Tudi integriteta medijev, kot je javna RTV, je cena, ki so jo v tem političnem boju pripravljeni plačati. Ta tako v svoje oddaje že spušča celo nasilne protestnike s kriminalnim ozadjem, da svetujejo novinarjem, naj nosijo oznake RTV, če nočejo biti pretepeni. No, tega kriminalca so ta teden pridržali Avstrijci zaradi suma tihotapljenja drog.
Podpihovanje polarizacije ima lahko nepredvidljive učinke, posledice pa so skoraj v vsakem primeru negativne. Del te cene že plačujemo v obliki daljše epidemije, marsikaj pa še pride. V vroči pomladi in poletju tako skušajte ohraniti mirne živce in zdravo pamet. Oboje postaja vse redkeje dostopna dobrina.
Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta:
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
17
Predstavitev knjige: 1945: Dnevnik mojega križevega pota
11:00 - 12:00
APR
17
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
5 komentarjev
Rajko Podgoršek
Virus ne pozna razlike med levimi in desnimi niti med Šarčevo in Janševo vlado. Ampak, če imaš v populaciji samo 10% razgrajačev (pri nas jih je bistveno več), potem ima to lahko posledice na podaljševanje epidemije, kjer pa nastrada družba kot celota. Tam, kjer bo politika stopila skupaj bodo prej iz epidemije in prej zagnali gospodarstvo in s tem zapolnili trg, ko se bo začelo okrevanje oz. ko se bodo na novo delile ekonomske karte. Kitajci to vedo, Britanci to vedo, Izraelci to vedo, Madžari verjetno tudi. Številni se neuspešno trudijo v to smer, mi se pa očitno sploh ne trudimo.
IgorP
Čakam dan, ko bomo morali necepljeni, kot Judje, nositi oznako, da nismo cepljeni!
BARBARA RAKUN
Pa kaj je z vami Domovina, vsak dan kot drugi mediji nabijanje o cepljenju. Pa nismo komunistična država, da bi ljudi silili v cepljenje.
Nisem nikakršna levičarka, ne maram ne Levice ne LMS, tudi SD ne, v preteklosti sem bila naklonjena NSI in SDS.
In kaj zdaj, zaradi tega ker govorim o tem da se ima vsak pravico odločati ali se bo cepil ali ne, ker smo menda v 21.stoletju, zaradi tega ker govorim o tem da je treba poskrbeti za osnovne zaščitne ukrepe, ker sportam, sem veliko na zraku (se nikoli tako veliko) , ker razmišljam o prioritetah v svojem zivljenju, ker govorim o tem, da smo zdravi ljudje naenkrat ogrožena vrsta, sedaj sem pa avtomatsko steta med levičarje ali kako?
Grozno kje je tukaj pravica vsakega da se po svoji vesti odloči?
Pa kaj se zavedate, da se moramo zdaj zdravo ljudje zagovarjati, da smo zdravi, da se nismo preboleli korone, da nismo cepljeni, to svet ji videl.
Toliko hinavščine, pohlepa, sovraštva, jeze, odvajanja, kreganja med sabo, svet se ni videl.
Na koroni je padla cloveskost, to si upam trditi.
IgorP
Nehajte že nakladati s tem cepljenjem! Je en sam velik larifari!!! Človeštvo bo v vsakem primeru preživelo!
MEFISTO
Človeštvo bo že nekako preživelo, toda tebe je škoda, če bi se moral preseliti v nebesa samo zato, ker se nisi cepil.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.