Nižja gospodarska rast presenetila vlado, na vrsti so “izraziti varčevalni ukrepi”

Uredništvo
2

Letošnji proračun, ki predvideva najvišje odhodke v zgodovini Slovenije, je zastavljen na lanski jesenski predpostavki o 3,7 odstotni gospodarski rasti. 

A Umar je danes napovedal, da bo letošnja gospodarska rast skoraj odstotek nižja od lanske napovedi. Slednje pa pomeni hud problem za proračunske izdatke, saj so zastavljeni na preoptimističnih pričakovanjih.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je tako danes povedal, da je proračun že od septembra zamrznjen, ministre pa je pozval k varčevalnim ukrepom.  

Urad za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved gospodarske rasti tako za letos kot za prihodnje leto. Letošnja naj bi tako dosegla 2,8-odstotno realno rast BDP-ja, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi in 0,9 odstotne točke manj od napovedi pred letom dni. Znižana pa je napoved tudi za leto 2020 s 3,1 odstotka na tri odstotke.

Z novimi napovedmi gospodarske rasti se je vlada seznanila na današnji seji. “Vse kolege ministre sem pozval k varčevalnim ukrepom, k iskanju rezerv. Smo v obdobju varčevanja, črtanja vseh ne nujnih ukrepov,” je ob tem povedal minister za finance Andrej Bertoncelj.

Glede proračuna za naslednje leto je Bertoncelj napovedal, da bodo znižali predvideno proračunsko porabo za 100 milijonov evrov. Rezi se bodo linearno porazdelili po vseh ministrstvih, kar pomeni, da bo vsako ministrstvo prejelo za okoli 1,2 odstotka manj sredstev. Proračunski odhodki bodo  tako, je ne bodo potrebne dodatne korekcije, znašali 10,35 milijarde evrov.

Minister za finance je ob tem še dejal, da se skupaj s predsednikom vlade Marjanom Šarcem zavedata ohlajanja gospodarstva pri nas in v naših najpomembnejših trgovskih partnerjih iz tujine.

Glede prihodnje gospodarske rasti pa je svoje mnenje podal tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. “Pomanjkanje delovne sile je domač problem in je ključen. Če bomo ta problem uspešno rešili, me ni strah za gospodarsko rast,” je povedal novinarjem.

Delavcev primanjkuje, socialni transferji pa rekordni

Sloveniji torej primanjkuje delovne sile, po drugi strani pa socialno podporo prejema kar 90.000 ljudi, kar je skokovit porast glede na prejšnja leta.

Kot je pred dnevi poročalo Delo, je bilo za transferje za socialno varnost v prvih sedmih mesecih tega leta porabljenih 438 milijonov evrov, kar je skoraj četrtino več kot v istem obdobju lani. Prav tako je bilo petino več nadomestil za bolniško odsotnost, skupaj 229 milijonov evrov.

Dodatna obremenitev za proračun so višje plače javnih uslubžencev, za kar je bilo v prvih sedmih mesecih porabljenih 2,25 milijarde evrov, oziroma 8,4 %več kot v istem obdobju lani.

Obdobje polaganja računov za Šarčeve bonbončke se nezadržno približuje. Plačniki s(m)o znani
Že tako krhke temelje najbolj potratnega proračuna v novejši slovenski zgodovini je zdaj močno zamajal še popravek napovedane gospodarske rasti za letošnje leto.

Šarčeva vlada si je mir in visoko podporo kupovala z razdeljevanjem denarja, ki ga je v proračunu za letos in naslednje leto imela le fiktivno – ob predpostavki 3,7 % gospodarske rasti.

Ohlajanje gospodarstva v Nemčiji je že pred časom napovedalo, da so vladne predpostavke nerealne. Začuda pa gospodarske rasti ne ohranja tudi več denarja v žepih ljudi ter zasebna in javna potrošnja, kar naj bi bistveno pomagalo po ekonomski logiki Levice, ostre nasprotnice restriktivne fiskalne politike in varčevalnih ukrepov.

A kakorkoli, kruta realnost je pred vrati in to pomeni, hočeš nočeš, zategovanje pasu. Najprej pri ministrstvih in nato po lestvici navzdol. In če ne bo preobrata na globalnih trgih, bo “varčevanje” sklej kot prej prizadelo tudi ljudi, živeče v utopičnem udobju Šarčevega potrošnega vladanja.

Skrbi predvsem, da ima vlada proračunske težave še pri razmeroma visoki 2,6 odstotni gospodarski rasti, kar je dokaz več kako potratno je zastavljena državna potrošnja. Dodatna  bojazen pa je nedvomno v tem, da bo vlada sedaj odstopila od namer bo davčni razbremenitvi dela ob istočasni izognitvi dodatnega nalaganje bremen gospodarstvu v času, ko je na obzorju morebitna nova recesija.

Tako bomo na koncu ugotovili, da smo presežke iz let debelih krav nespametno porabili zato, da smo “jedli, pili in se zabavali”, prav nič pa nismo vložili v rezerve, v kondicijo države in gospodarstva, da bi lažje prebrodilo naslednjo gospodarsko krizo.

Deljenje bonbončkov je pač sladka skušnjava vsake politične oblasti, ki skoraj vedno premaga razmislek o vlaganjih v dolgoročno korist za čase, ko bo na oblasti morda že nekdo drug.

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime