Niso še vsi obupali nad usodo Afganistana: poziv k splošnemu uporu “v imenu časti, svobode in ponosa na domovino” 

Svet

Rok Frelih

Komentarjev: 2

Že pred dnevi so talibani sporočili, da so “z Alahovo pomočjo” zavzeli uporno dolino Pandžšir na severu države. Kljub takšnim navedbam so uporniki to zanikali in povedali, da se boj nadaljuje.

A v ponedeljek so svet obkrožili posnetki, kako radikalni islamisti zmagoslavno izobešajo svojo zastavo. So talibani v resnici zmagali?

Voditelj Nacionalne fronte, sin slavnega očeta, to zanika in Afganistance poziva k vsesplošnemu uporu proti talibanom “v imenu časti, svobode in ponosa na domovino”.

Gre za edino afganistansko pokrajino, ki še ni podlegla vladavini mule Baradarja in njegovih borcev, obvladuje pa jo Nacionalna fronta (NRF), ki jo sestavljajo protitalibanske milice, okrepljene z nekaterimi pripadniki razpadle afganistanske vojske (ANA), vodita pa jo sin slavnega protitalibanskega in protisovjetskega vojaškega voditelja Ahmada šaha Masuda Ahmad Masud mlajši in Amrulah Saleh, nekdanji podpredsednik države in notranji minister v času predsednikovanja Ašrafa Ganija. Saleh se je po njegovem pobegu podal v boj in se razglasil za legitimnega predsednika države.

Novice, ki prihajajo s poslednjega vojnega območja na afganistanskih tleh, so si še vedno nasprotujoče. Talibani so zmago sicer razglasili že v soboto, a predstavnik protitalibanske NRF Ali Nazri je tedaj javnosti sporočil, da so v past ujeli nekaj sto talibanskih bojevnikov in da potekajo pogajanja o njihovi predaji.

Pogajanja so propadla, sledili so spopadi

Na dnevni red so torej prišla pogajanja: Al Džazira je poročala, da se Ahmad Masud načeloma strinja z mirno rešitvijo situacije, za pogovore so se po lastnih navedbah zavzemali tudi talibani. Tudi Masud je v nedeljo v javnost poslal sporočilo, v katerem je rojake pozval h končanju spopadov. Sporočil je, da so njegovi možje pripravljeni odložiti orožje, a le, če bodo talibani prenehali z napadi.

A strani nista našli skupnega jezika, zato je vseeno prišlo do spopadov. Masud je pozival k splošni vstaji proti talibanom “za čast, svobodo in ponos naše dežele”, talibanski govorec Zabihulah Mudžahid je ob tem povedal: “Trudili smo se, da bi težavo rešili s pogajanji, a so pogovore zavrnili, zato smo bili prisiljeni poslati svoje sile v boj.”

Kdo v resnici zmaguje?

NRF je v ponedeljek zanikala svoj poraz, čeprav so po poročanju agencije AP tisoči talibanov ponoči napadli osem območij uporne doline. Na Twitterju so objavili sliko poveljnika Masuda ob zasluženi skodelici čaja po tednu neprestanih bojev, nekateri viri pa so poročali tudi o sramotnem porazu talibanov, ki naj bi utrpeli okoli 3.000 žrtev.

Ne glede na dejanski izid bojev pa so talibani proslavljali zmago in Mudžahid je ob tem sporočil: “Dajemo obljubo častnim pandžširskim ljudem, da ne bodo podvrženi nikakršni diskriminaciji, da so vsi naši bratje in da bomo služili državi za skupen cilj. Z nedavnimi podvigi in s to zmago smo Afganistan rešili iz vtrinca vojne.”

Čeprav je Mudžahid na novinarski konferenci zatrdil, da je dolina Pandžšir popolnoma zavzeta, je Ali Maisam, predstavnik NRF, o talibanski razglasitvi zmage za BBC povedal: “Talibani niso zavzeli Pandžširja in njihove trditve zavračam.” NRF je na Twitterju tudi zapisala, da “se bo boj proti talibanom in njihovim zaveznikom nadaljeval, dokler ne bosta zmagali pravica in svoboda”. Opozicija kot zaveznike talibanov najpogosteje izpostavlja sosednji Pakistan:

Velik del svetovnih medijev piše o tem, da naj bi talibani v resnici prevzeli oblast v Pandžširju.  Velika je verjetnost, da so talibani res vpadli v dolino in zavzeli nekatere predele, saj tega niti NRF ni zanikala. Prav tako pa najverjetneje držijo tudi navedbe NRF, da še vedno obvladujejo strateške pozicije. Glede na spodnji tvit so talibani zavzeli le cesto v dolini, gore pa obvladujejo opozicijske sile, ki gverilsko delujejo preko stranskih dolin:

Kot poroča CNN, so v nedeljo talibani sami priznali velike izgube na svoji strani. Številk sicer niso razkrili, a govorec NRF Fahim Dašti je tik pred svojo smrtjo tvitnil, da se je v past ujelo najmanj 1.000 teroristov. “Vsi napadalci so bili ubiti ali pa so se predali domačinom, ki podpirajo Bojevnike NRF, ali pa so pobegnili. Mnogi od zajetih so tujci, večinoma iz Pakistana,” je zapisal Dašti, sicer sorodnik nekdanjega afganistanskega voditelja Abdulaha Abdulaha. Po poročanju več tujih medijev je tudi poveljnik Masud v nedavnih bojih izgubil nekaj sorodnikov.

Spopadov verjetno še ne bo kmalu konec, mednarodna skupnost pa opozicijo pušča na cedilu
Glede na dostopne informacije, zgodovino pokrajine ter njene geografske danosti se vojna v Afganistanu še ni zaključila, kdaj se bo (če se bo), pa je nemogoče napovedati.

Pandžšir se nahaja približno 150 km severno od Kabula, gre za dolino z zgolj eno dostopno točko, ki je obdana z visokimi gorami. Dolina šteje približno 200.000 prebivalcev, in sicer Tadžikov, ki tvorijo četrtino afganistanskega prebivalstva. Dolina je skozi zgodovino že večkrat pokazala svojo neodvisno držo.

NRF je večetnično reformirano vojaško krilo protitalibanskega Severnega zavezništva, ki se je oblikovalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, proti talibanom pa se je bojevalo tako s podporo ameriških letal kot ruskih tankov.

Tako je oče sedanjega poveljnika NRF Ahmada Masuda mlajšega Ahmad šah Masud, znan kot “pandžširski lev”, poveljeval afganistanskim silam, ki so se bojevale najprej proti sovjetski okupaciji, med letoma 1996 in 2001 pa tudi proti talibanom. V Pandžširju je tehnološko in kadrovsko daleč superiornejša sovjetska vojska doživela svoj najhujši poraz v Afganistanu; leta 1984 so uporniki v past ujeli in pobili 59 sovjetskih mož, 105 pa so jih ranili. Sovjeti doline niso nikoli osvojili, enako velja tudi za talibane.

Vseeno pa je potrebno vzeti v obzir dejstvo, da so talibani deležni obilne podpore iz tujine, poleg tega pa so po razpadu afganistanske vojske in odhodu zahodnih sil prišli do velikanskih količin boljšega orožja, kot si ga lahko privošči NRF. Slednja ostaja bolj ali manj prepuščena sama sebi in svojim omejenim človeškim, materialnim in finančnim virom.

Upamo lahko na diplomatsko rešitev in mogoče uvedbo avtonomije, a ta je odvisna od politične volje talibanov. Dlje, ko se bodo nadaljevali spopadi, manj možnosti bo brez zunanje pomoči ostalo ponosnim branilcem Pandžširja.

Povezani članki

2 komentarja

Komentiraj