Niso samo gasilci, Rdeči križ in Karitas: kaj za vaš denar počnejo Mirovni inštitut in podobne nevladne organizacije?

POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanec SDS Branko Grims je na četrtkovem predvolilnem soočenju na nacionalni televiziji dvignil prah s svojo izjavo o "nepotrebnih" nevladnih organizacijah (NVO). 

"Tristo milijonov se na leto meče skozi okno za nevladne organizacije, med katerimi je Mirovni inštitut in podobno, od katerih Slovenija nima nobene razvojne koristi," je dejal in dodal, naj se ta sredstva in tista, ki jih namenjamo za oskrbo migrantov, raje preusmeri v zagotavljanje varnosti slovenskih meja in socialo. 

V obrambo NVO so se postavili predvsem v SD. Mi pa smo pogledali, kaj dejansko počnejo Mirovni inštitut in podobne nevladne organizacije in koliko davkoplačevalskega denarja zanje res poberemo. 

Leta 2017 je približno 17.000 nevladnih organizacij od države prejelo dobrih tristo milijonov evrov subvencij. Med prejemnike spadajo tudi lokalna kulturna društva, prostovoljna gasilska društva, društva upokojencev, za programe za pomoč brezdomcem, Karitas in Rdeči križ, ter tudi Zavod sv. Stanislava in Waldorfska šola.

Grims je pri tem izpostavil zgolj eno nevladno organizacijo, ki ne gasi požarov in ne deli hrane in oblačil, a SD je njegov poziv po odpravi financiranja razumel na splošno:


Med glavnimi financerji ministrstva in Mestna občina Ljubljana


In kaj počnejo "sporne" nevladne organizacije?

Mirovni inštitut (MO) je zavod, ki se od leta 1991 ukvarja z raziskovalno in razvojno dejavnostjo na področju družboslovja, humanistike in prava. Izdaja publikacije in pripravlja projekte o sodobnih problemih (LGTB) starševstva in družin, migrantih in etničnih manjšinah, novinarstvu in svobodi govora. Zavod ima 18 rednih sodelavcev, od katerih jih je 12 raziskovalcev.

Med zadnjimi publikacijami Mirovnega inštituta, objavljenimi na spletu, najdemo monografijo Spremembe očetovstva: moški med delom in starševstvom, Kratke zgodbe o sodobnem očetovstvu in Razor-wired: Reflections on Migrant movements trough Slovenia in 2015.

V zadnjih desetih letih je MO od države in drugih javnih ustanov prejel 2,6 milijonov evrov, od tega največ od Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS: kar 1,7 milijona evrov. V zavod je poleg tega še največ vložila Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za zunanje zadeve, že četrti največji financer pa je Mestna občina Ljubljana. Sledi SD-jevo Ministrstvo za delo, družino, socialo in enake možnosti.

Odstotek financiranja se je bistveno povečal med leti 2009 in 2012, od leta 2013 pa je financiranje stabilno. Nekoliko nižje je bilo predvsem tik po času 2. Janševe vlade. Pri letnem izplačevanju je vedno vodilna Javna agencija za raziskovalno dejavnost.

Davkoplačevalci zadnja leta izdatno financiramo tudi Društvo informacijski center Legebitra, ki se ukvarja z zagovorništvom pravic LGBT skupnosti in posameznikov.

Za svoje poslanstvo, ki je "izboljšati položaj in odnos do LGBT oseb na različnih nivojih in področjih življenja v Sloveniji," so v zadnjih desetih letih prejeli dobrih 1,8 milijona evrov proračunskih sredstev. Od tega so z davkoplačevalskim denarjem najbolj radodarni v Ministrstvu za zdravje (dobrih 600 tisoč evrov), takoj nato pa že v Mestni občini Ljubljana (dobrih 400 tisoč evrov). Ponovno sledi SD-jevo Ministrstvo za delo, družino, scialne zadeve in enake možnosti.

Prihodki Legebitre se skozi leta levih vlad drastično dvigujejo. Kriza nanje ni imela resnega vpliva, pravi razcvet je prišel v času Cerarjeve vlade.


Legebitra sicer ni edino društvo, ki se, bogato podprta z davkoplačevalskim denarjem, ukvarja z podpiranjem interesov LGBT v družbi. V zadnjih 4 letih je denimo 36 tisoč evrov prejelo tudi Društvo Parada ponosa, največ,  slabih 20 tisočakov, ponovno iz MO Ljubljana.

Med financirane nevladne organizacije spadajo tudi takšne, ki so namenjene same sebi. Krovna organizacija slovenskih NVO, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, ki ima manj kot deset zaposlenih, je v zadnjih desetih letih prejel slabe tri milijone evrov, od tega največ od Ministrstva za javno upravo, dobrih dva milijona evrov.





KOMENTAR: Uredništvo
Parkirna mesta za nezaposljive levičarske družboslovce
Slovenija ima veliko število nevladnih organizacij, a za hrbti humanitarcev, gasilcev, kinologov, jamarjev,  zaščitnikov narave vseh vrst itd, za katere bolj ali manj vemo, kaj delajo in kakšnim namenom služijo, imamo kup "meglomešalskih" organizacij, ki se na prvi pogled zdijo same sebi namen. Krivično  bi jim bilo kar vsepovprek odrekati koristnost in relevantnost, vseeno pa so mnoge od njih zgolj odvod presežka družboslovnih kadrov predvsem levičarskih nazorov, ki so se izognili tehničnim študijem in s svojim družboslovnim (ne)znanjem ne morejo dobiti resne zaposlitve, oziroma niso sposobni sami preživeti na trgu. A njihova kvalifikacija, ki jim omogoča solidno plačano službo in socialno varnost brez da se pretirano pretegnejo, so levo-liberalni nazori, aktivni boj za interese LGBT, radodarnost do vseh in vsakogar, ki ni slovenske narodnosti, in kritičnost do "belih, zdravih, dobro situiranih starejših moških," po možnosti desničarskih prepričanj in rimskokatoliške vere, kot je nekoč ušlo profesorici s FDV Barbari Rajgelj.   Kdo bi rekel, da tudi takšni potrebujejo službe in bolje, da je tako, kot da so odveč v javnem sektorju. A kot je tvitnil Tomaž Štih, na koncu  vzdrževanje njihovega vrtička plačujemo davkoplačevalci. S tega vidika na videz radikalna Grimsova misel izgubi na svoji kontroverznosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike