Nismo unikat, Nemčija ima podoben problem kot Slovenija

Vir foto: twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Tik ob koncu mandata nemška kanclerka Angela Merkel preživlja morda najtežje dneve v svojem mandatu. Podpora njeni vladi namreč strmoglavlja in je že blizu slovenskih številk. Pri tem ji ni v oporo niti, da so jeseni parlamentarne volitve, kar močno vpliva na dinamiko odnosov v veliki koaliciji.

V tem razburkanem času se je na krizne razmere odzval tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki bo v večernem televizijskem nagovoru pozval k skupnim prizadevanjem proti tretjemu valu pandemije koronavirusa. Njegov poziv so ob tem že objavili skoraj vsi glavni nemški mediji ter državljane pozvali k spoštovanju ukrepov.

Da se politične razmere v Nemčiji nevarno zaostrujejo, je bilo sicer slutiti že ob kanclerkini odpovedi velikonočnega zaprtja javnega življenja v državi. V resni politiki se namreč takšnih ukrepov nikoli ne preklicuje čez noč.

A javnomnenjske ankete so neusmiljene, po podatkih medijske hiše ARD je namreč z delom nemške vlade nezadovoljnih kar 64 odstotkov vprašanih.



Na zaostrene razmere se je zato odzval tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Ta se je po tradiciji urada le redko vmešaval v vsakodnevno politiko. To je pravzaprav storil le dvakrat: ko je po zadnjih zveznih volitvah pomagal ustvariti trenutno vlado in ko je pozval k zmernosti na vrhuncu spora Unije o migracijah.

Standardni predsednikovi nagovori pa so bili doslej rezervirani le za božič, nikakor pa ne za Veliko noč.

Steinmeier opozarja: stvari delujejo takrat, ko vsak opravi svoj del!


Tako bo predsednik v svojem nagovoru, ki bo predvajan danes na številnih nemških televizijah, pozval državljane, naj ostanejo enotni in premagajo krizo zaupanja v vlado, medtem ko se država spopada z divjim tretjim valom novega koronavirusa.

Ob tem se po predsednikovem mnenju v državi širi občutek nemoči in frustracije, kar izvira iz obtožb o počasnem cepljenju, pomanjkanju politične enotnosti in nejasnimi omejitvenimi ukrepi.

A zaupanje se po mnenju nemškega predsednika lahko ustvari le v dvostranskem procesu med ljudmi in njihovo državo: "Vi, država, naredite svoje, in jaz, državljan, bom storil svoje." Ob priznavanju, da je Nemčija pri boju z epidemijo storila napake, pa sam opaža, da si nemška javnost želi voditeljem reči: "Stopite skupaj."

"Seveda ni nobene čarobne palice, ki bi končala pandemijo. Prav zato potrebujemo politično razpravo - vendar pa ta razprava ne sme postati sama sebi namen," je (bo) dejal Steinmeier.

Ob tem pa ne glede na politična razmerja "potrebujemo jasnost in odločnost, potrebujemo pregledna in pragmatična pravila, da bodo ljudje vedeli, kje stojijo, da lahko ta država ponovno izkoristi ves potencial, ki ga ima."

Predsednik bo tudi dejal, da čeprav je kritika veljavna, ta "ni dovolj. Vsi se moramo potegniti skupaj, sodržavljani. Dati ji moramo vse, kar imamo. Brez koristi je namreč biti ogorčen in opozarjati, kaj ne deluje." Namesto tega bi po mnenju predsednika morali poudarjati, da stvari delujejo le takrat, ko vsak opravi svoj del.

Naša notranja moč bo premagala apatijo


Podobne pozive je pred kratkim na slovenske državljane naslovil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Ta je v svojem nagovoru izpostavil, da je trenutno zaprtje države nujno potrebno in da drugih možnosti in kompromisov ni.

Ob tem izpostavlja, da je v Sloveniji mnogo herojev, ki jih navdihuje solidarnost: "Po več kot letu dni dela so utrujeni, vendar absolutno prepričani, da bomo naposled uspeli. Nagovarjajo nas, naj nas ne prevzame malodušje in naj ostanemo sočutni in strpni."

Tu Pahor dodaja tudi svoje izkušnje iz maratonskega teka, ker maratonci v nekem trenutku naletijo na t. i. zid. Takrat se jim zdi, da je vse to nesmiselno in nemogoče. Vendar pa s svojo neverjetno notranjo močjo premagajo apatijo in gredo naprej, dokler presrečni ne pridejo na cilj.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Enostavno ne zdržijo več
Živimo v družbi največjega blagostanja od začetka civilizacije. Uživamo ga generacije, večinoma nevajene težkih življenjskih situacij, odpovedi, trpljenja. Ne samo v Sloveniji, kot kažejo odzivi na razmere povsod po zahodnem svetu, je leto dni restrikcij in odpovedovanj enostavno preveč za povprečnega zahodnjaka. Osebne stiske, utesnjenost, depresija in podobna stanja preraščajo v vsesplošno nezadovoljstvo, celo bes in jezo, ki se izraža v nastrojenosti proti dežurnem krivcu - oblasti. Kot vidimo, Slovenija v tem smislu ni nobena izjema. Tla pod nogami, vsaj kar se ljudskega zaupanja tiče, izgubljajo tudi vlade v pregovorno stabilnih, konservativnih sistemih, kot je Nemčija. Ljudje imajo enostavno vsega dovolj in vse bolj sproščajo ventile duševnih stisk. Najbolj pametna stvar, ki jo politika v takšnih razmerah lahko stori, je, da stopi skupaj in v ospredje postavi višje dobro. Kot smo videli v preteklem tednu, slovenska politika (oziroma njen levi del) tega ni bila zmožna storiti. Situacijo še naprej izkoriščajo v svoj prid, ne glede na družbene posledice. Če bodo te slabe, bodo pač imeli razlog več, da za to krivijo vlado.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike