Vir zajema slike: Facebook

Moto »nikoli ne zapravi “dobre” krize« se je iz ekonomije, kjer naj bi izvorno nastal, premaknil v način delovanja radikalnih levičarjev. Načelo, ki je izvirno pomenilo vzpodbudo, da v krizi premislimo svoja ravnanja, spremenimo svoje navade in začnemo delati bolje, je na skrajni levici dobilo povsem nov pomen.

Zvočnemi posnetku komentarja Petra Meršeta lahko prisluhnete na dnu članka.

Kriza je namreč odlično izhodišče za pot v anarhijo, odlična priložnost za izpeljavo revolucije ali pa vsaj vpeljavo politik, ki tlakujejo pot v smer večjega intervencionizma, več odvisnosti prebivalstva od države, več cenzure in nadzora nad razmišljanjem in manj svobode.

Ta »modus operandi« nikakor ni endemičen samo za našo skrajno levico, temveč velja praktično povsod po svetu. Krize pomenijo tako obilico priložnosti za njihovo napredovanje, da si jih, v primeru, da ni nobene naravno pri roki, enostavno izmislijo. Potem pa s svojimi politikami »reševanja« poskrbijo za njeno poglobitev, s čimer zagotovijo potrebo po nadaljnjem reševanju krize in s tem upravičijo svoj neskončni obstoj na oblasti.

Aktualna kriza je policijsko nasilje

Najbolj sveža kriza, ki dobiva praktično svetovne razsežnosti, je primer policijskega nasilja nad temnopoltimi. Bolj prav bi bilo reči domnevnega policijskega nasilja, saj gre za krizo, ki je ustvarjena praktično povsem umetno. Sprožilec je bilo nesprejemljivo ravnanje enega policista (in nekaj posameznikov pred njim v zadnjih letih), prek česar je skrajna levica zanetila praktično svetovno krizo.

Resnična težava v ozadju sicer obstaja in to je slabši življenjski standard temnopoltih Američanov. A rešitev zanjo je pregon tolp v črnskih soseskah, omogočanje kakovostne izobrazbe in razmer, v katerih lahko posamezniki razvijejo svoj potencial.

Rešitve ki predvidevajo izključno intervencijo države, zaplembo ali omejevanje določene strukture, rešitve ki prinašajo domnevne rezultate brez našega truda … običajno pomenijo pot v diktaturo ali anarhijo.

Napačni pristopi

Levičarska politika na ta problem odgovarja z nižjimi standardi pri izobraževanju za temnopolte (domnevno zato, da bi lažje prišli do izobrazbe), socialnimi podporami in demoniziranjem policijske obravnave temnopoltih. Rezultat so črnski diplomanti, ki so zaradi nižjih standardov manj kompetentni in težje zaposljivi. Tako se zapletejo v začaran krog revščine na socialni podpori, pot iz katerega vidijo v tolpah, na policijo pa se ne morejo zanesti, ker so naučeni, da jih le ta »ubija«. Po mnenju nekaterih celo sistematično in načrtno.

Kriza je tako poglobljena in za reševanje poglobljene krize slišimo predloge razpusta policije, dodatne pozitivne diskriminacije in dodatnega »boja proti rasizmu«, ki bodo, če bodo izpeljani podobno kot pretekle politike, probleme še dodatno poglobili. Še nekaj krogov in pridemo v popolno anarhijo, ki je odlična za izpeljavo revolucije.

Krizno upravljanje, ki poglablja krizo, je načrtno

Ko se znajdemo v krizi, ravnanja radikalne levice ne vodijo v reševanje problema. Prav nasprotno, načrtno vodijo v poglabljanje problema, saj poglobljena kriza predstavlja okolje za njihovo lažje delovanje.

Če bi s protestiranjem v epidemiji sprožili drugi val okužb, to zanje ne bi bil problem. Pravzaprav bi jim prav ustrezalo. Vlada bi morala znova zaostriti omejevalne ukrepe, še več državnega denarja bi bilo potrebnega za reševanje težav in vlado bi lahko prikazali v še bolj negativni luči, kot jo skušajo že zdaj. Več ljudi bi »kupilo« narativo o avtokratski vladi.

V času okupacije med drugo svetovno vojno so komunisti z nesmiselnimi akcijami načrtno izzivali okupatorja, s čimer so povzročili več škode in žrtev. Pod okupacijo so zlorabili narodnoosvobodilni boj za izvedbo revolucije. Na koncu je »Osvobodilna fronta« vzpostavila diktaturo. V času priprav na osamosvojitveno vojno pa podpisovali deklaracije za razoroževanje. V imenu »svobode in miru« so skušali omogočiti JLA okupirati Slovenijo.

Kadar se ne nahajamo v objektivno kriznih okoliščinah kot so vojna, finančna kriza ali epidemija, jih ustvarijo umetno, ali neko težavo napihnejo na nivo krize. Rasizem, sovražni govor, homofobija, neenakost žensk, podnebna kriza, zatiranje delavcev, boj zoper revščino in policijsko nasilje so le nekateri primeri izmed teh problemov.

Način delovanja je vselej prek opozarjanja in aktivizma na realen družbeni problem pri ljudeh vzbuditi sočutje, ter jih nato prepričati v svojo rešitev problema. Ta rešitev je vselej enaka in ima vselej isti cilj – trajni prevzem oblasti, le da je pri vsakem problemu zavita v drug celofan. Kar pač marketinško pali na družbeno skupino v določenem času, ki jo uporabijo za dosego cilja.

Rešitev: kritična presoja, zavračanje reševanja s čarobno palico in zavzemanje za glas razuma

Kako se izviti iz te spirale »kriznega upravljanja«, ki poglablja krize? Najprej je dobro kritično presojati predloge, ki nam jih ponujajo, še posebej, če so preveč mamljivi, da bi bili resnični, ali če rešujejo probleme brez vsakršnega truda. Oz. vsaj vsakršnega “našega” truda.

Rešitve ki predvidevajo izključno intervencijo države (država naj …), zaplembo ali omejevanje določene strukture (obdavčimo bogataše, omejimo podjetja, …), rešitve ki prinašajo domnevne rezultate brez našega truda ali rušijo naravne vloge ali strukture, običajno pomenijo pot v diktaturo ali anarhijo.

Rušenje civilizacijskih norm, naravnih struktur in običajev, ki so družbo držali skupaj tisoč let, običajno ni prineslo izboljšanja življenja.

Pri reševanju problemov je vselej potreben trud. Trud vsakega posameznika. In glas razuma, zdrave pameti. Odgovor na levičarsko “krizno reševanje” je tako lahko le pravočasno reševanje realnih problemov, iz katerih skušajo ustvariti krize in aktivnejše zavzemanje za prave rešitve.

Dovolj je, da dobri ljudje ostanejo tiho, da se zlo širi. In same od sebe se stvari redkokdaj premaknejo na boljše. Ne dovolimo, da nam drugi v krizi zapravijo svobodo.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta

Doniraj

11 KOMENTARJI

  1. zelo dober članek. prav vse je res. levičarski skrajneži vedno ciljajo na čustva ljudi in nikoli nimajo argumentov na svoji strani. potvarjajo dejstva in podpihujejo sovraštvo. njim je najbolj pomembno, da se ljudje počutijo kot žrtve in kot taki jim najbolj ustrezajo, hočejo jih imeti prav tam, kjer so, nikoli pa ne delajo v dobro ljudi. NIKOLI
    kdaj bo že konec te zalege ?!

  2. Plače delavstva na Zahodu stagnirajo že 30+ let. Še v osemdesetih je v ZDA navadni delavec z eno plačo preživljal celo družino in zraven odplačeval hipoteko za hišo v predmestju. Zdaj namesto njega delajo otroci v azijskih švicfabrikah, sam pa opravlja dve službi in žena eno, da prideta skozi mesec. Ameriških sanj ni več.
    Kot zaključi avtor članka: Dovolj je, da dobri ljudje ostanejo tiho, da se zlo širi.
    Ko so levičarji protestirali proti globalizaciji, so bili desničarji tiho.
    Ko so levičarji protestirali proti vojnam, so bili desničarji tiho.

    • Velja za Ameriko, ne pa za Slovenijo. V zadnjih 30 letih je povprečni Slovenec napredoval iz sivine socialistične revščine do obilja, po kakršnem je prej le cedil sline, ko je šel v Celovec po toalet papir. Ostaline socializma pa so glavni razlog, da nismo druga Švica.

    • Delitev na levico in desnico je iz vidika migracij deplasirana. Multikulturalizem je na pohodu zato, ker ustreza tako kapitalu (poceni delovna sila, globalizacija) kot levičarskim skrajnežem (ideologija, dobro plačane javne službe, ki jih kaos multikulturalizma ustvarja – gre za velik biznis).

      Multikulturalizem je na pohodu ravno zaradi sprege interesov kapitala in levičarskih ideologij. ŽAL.

      Zato vprašanje migracij ni vprašanje levice ali desnice, ampak vprašanje interesov tihe večine, proti interesom glasnih in močnih kapitalskih in ideoloških manjšin.

    • To je tudi razlog, da moramo portal Domovina financirati ljudje, medtem ko so propagandnisti multikulturnosti plačani z donacijami multimilijonarjev ali iz državnih jasli.

    • Kaj pa je danes delavstvo (proletariat) v razvitih državah? So to manualni delavci? So to delavci, ki opravljajo umazana dela, ki jih skoraj nihče noče opravljati, zato pa so dobro plačana? Verjetno mislite na vse našteto? Da ameriških in evropskih sanj ni več? V Ameriko, ker so tam neslutene možnosti za razvoj talentov (oni jih iščejo, mi pa odganjamo), v Evropo pa v glavnem zaradi sociale. Zanimivo, da nihče ne sili na Kitajsko in v Rusijo.

  3. Zalega je stalno prisotna, finacirana in organizirana za interese mednarodne elite v ozadju. Ozadje in tehnologijo, kjer se pojavlja tudi regijski strokovnjak za prevrate Srđa Popović povezan z vsepovsod prisotnim Sorosom, podrobno opisuje članek “Beware the Hijacking of U.S. Protests Into a ‘Color Revolution’”, Max Parry na https://www.unz.com/article/beware-the-hijacking-of-u-s-protests-into-a-color-revolution/.

    “The May 25th killing of George Floyd, an unarmed African-American man, at the hands of a white police officer in Minneapolis, Minnesota shocked the world and set off mass protests against racism and police brutality in dozens of cities from the mid-western United States to the European Union, all in the midst of a global pandemic. In the Twin Cities, what began as spontaneous, peaceful demonstrations against the local police quickly transformed into vandalism, arson and looting after the use of rubber bullets and chemical irritants by law enforcement against the protesters, while the initial incitement for the riots was likely the work of apparent agent provocateurs among the marchers.”

    Da ne bomo preveč naivni, provokatorji so tudi pri nas, poslani tudi iz tujine, kot tudi financiranje. Skrajni čas je, da se nevladne organizacije financirajo iz domačih prispevkom, tudi kot olajšave pri dohodnini. Financiranje iz tujine naj bo prepovedano, saj naj bi šlo pri nevladnih organizacijah za zavzemanje za prezrte interese slovenskih državljank in državljanom in ne za interese tujine. Ravno tako je potrebno prepovedati vse organizacije, ki se zavzemajo za nasilno rušitev ustavne ureditve.

    O demonstracijah, spontanih in organiziranih, nas podučijo gospodje na The Duran, video z naslovom “America’s Neoliberal October Revolution” na https://thedailycoin.org/2020/06/05/americas-neoliberal-october-revolution-video/ (YouTube ga briše).

  4. “V času okupacije med drugo svetovno vojno so komunisti z nesmiselnimi akcijami načrtno izzivali okupatorja, s čimer so povzročili več škode in žrtev. Pod okupacijo so zlorabili narodnoosvobodilni boj za izvedbo revolucije. Na koncu je »Osvobodilna fronta« vzpostavila diktaturo. V času priprav na osamosvojitveno vojno pa podpisovali deklaracije za razoroževanje. V imenu »svobode in miru« so skušali omogočiti JLA okupirati Slovenijo.”

    Najbolj ideološko ekstremistične in – revolucionarno/reakcionarno – militantne družbene manjšine so vselej skušale izkoristiti krizne in/ali vojne razmere za svoje parcialne prevratniške interese, ki jih v demokratičnih in politično pluralnih razmerah nikoli in nikdar ne bi mogle uresničiti, uveljaviti ali izvršiti na demokratičen, ustavno-pravno legalen in legitimen način.
    Sicer pa vemo, da tudi v naravi npr. povodenj samodejno in nepodkupljivo izvrže na površino največ nekoristne in celo škodljive nesnage, najrazličnejših parazitov in škodljivcev, zaradi česar je potrebno po vsaki naravni ujmi planirati in izkoristiti čas za nujno sanacijo razmer v naravi.
    Podobno je tudi v družbi po vsaki hudi krizi, vojni ali celo “revolucionarni”protirevolucionarni” moriji potreben čas za pomiritev, umiritev in postopno sanacijo družbenih razmer in okoliščin.

  5. Bila je kriza 2008/2009 in prišli so levičarji na oblast. in kaj so naredili?
    – namnožili javno upravo
    – namnožili NVO organizacije
    – zbirokratizirali državo
    – uvedli dodatne davke in se polastili medijev
    – sodstvo je doseglo dno
    – …

    Ta primer revolucije je bil zelo neuspešen in zato demonstracije teh priviligirancev nihče ne jemlje več resno. Njihov čas je minil.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime