Nič ne bo z namero, da bi o financiranju nevladnih organizacij odločali državljani, ne pa država

Peter Merše
9

V PKP7 je vlada skušala dvigniti delež dohodnine, ki ga lahko po lastni presoji državljani namenjamo nevladnim organizacijam, hkrati pa ukiniti financiranje Sklada za razvoj NVO iz sredstev, ki jih državljani ne namenijo nevladnim organizacijam.

A predlog naj bi po burnih reakcijah nevladnih organizacij in nasprotovanju koalicijske SMC, ki je sklad pred dvema letoma ustanovila, umaknjen. Dvig na 1 % sicer ostaja, sklad pa bo še naprej prejemal razliko.

Preverili smo, kaj bi razlike pomenile najbolj izpostavljenim organizacijam, v komentarju uredništva pa ugotavljamo, da tudi najbolj smiselne vsebinske spremembe težko pridejo že čez koalicijo, kaj šele, da bi Janša lahko uveljavljal kakšno avtokracijo.

Možnost, da državljani 0,5 % svoje dohodnine namenimo organizaciji v javnem interesu po lastni izbiri je na predlog finančnega ministra Andreja Bajuka uvedla prva vlada Janeza Janše leta 2006. Gre za del davka, ki ga v vsakem primeru plačamo, lahko pa mu določimo konkreten namen.

Višina dohodnine je odvisna od dohodkov posameznika in olajšav (denimo za vzdrževanje otrok). Slovenec s povprečnimi dohodki plača leto približno 2.500 evrov dohodnine, njegov 0,5 % dohodnine tako znaša približno 12,5 evra. Pri minimalni plači dobra dva evra in pol, pri dvakratniku povprečne plače približno 35 €, pri povprečni poslanski plači pa okrog 50 evrov. Če bi vsi državljani namenili svojih 0,5 % dohodnine organizacijam, bi skupaj to zneslo okrog 10 milijonov evrov.

Za to možnost se odloči približno polovica oz. 496.363 davčnih zavezancev, ki so leta 2019 organizacijam skupno namenili 5.456.656,23 evrov. Izbirate lahko med približno 5.700 organizacijami v javnem interesu.

Dohodnina državljanov, ki 0,5 % ne namenijo nobeni organizaciji, se je v celoti stekla v Državni proračun. Leta 2018 pa je vlada Mira Cerarja, teden dni po njegovem odstopu, ko je že opravljala tekoče posle, ustanovila Sklad za razvoj nevladnih organizacij, kamor se steka 0,5% dohodnine tistih državljanov, ki jih niso namenili konkretnim organizacijam. Zdaj o razdelitvi te vsote odločajo komisije, sestavljene iz uradnikov Ministrstva za javno upravo.

Po predlogu več denarja po željah državljanov in manj po mnenju komisij in državnih uradnikov

Lani je bilo v tem skladu približno 5 milijonov, letos pa 5,2 milijona evrov. Na predlog Ivana Simiča, vodja svetovalne skupine za debirokratizacijo, je vlada v PKP 7 vključila tudi predlog, da se odstotek dohodnine namenjen organizacijam dvigne z 0,5 na 1 %, nerazporejenih sredstev pa ne bi več prejemal sklad za razvoj NVO.

Kot je zapisal Simič, je »namen zvišanja tega odstotka v tem, da bi se več denarja namenilo za šport, kulturo, gasilce in vse druge nevladne organizacije, ki ta denar potrebujejo.« Hkrati pa meni, da davkoplačevalci, ki sredstev ne namenijo konkretni organizaciji, s tem izražajo željo, da gredo sredstva v integralni proračun. in si zato teh sredstev »ne morejo deliti nevladne organizacije.« Te naj davkoplačevalce prepričajo, da jim namenijo svoj 0,5 oz. 1 % dohodnine.

Simič opozarja tudi, da je zakon o nevladnih organizacijah, ki predvideva sklad za njihov razvoj iz nedodeljene dohodnine, v nasprotju z zakonom o dohodnini. Več o tem.

CNVOS: Dvig da, a ne za ceno sklada!

V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) dvig dela dohodnine, ki ga lahko državljani namenijo za nevladne organizacije podpirajo, vendar kot opozarja direktor CNVOS Goran Forbici, »ne za ceno ukinitve sklada«.

V namenu dohodnine organizacijam in pa financiranju sklada za razvoj NVO vidi dva povsem različna ukrepa. Prvi, ki sredstva razprši, naj bi bil v podporo lokalnim organizacijam, medtem ko sklad skrbi, da področja, ki niso »popularna« ne ostanejo povsem brez denarja.

Ker bi glas večine zanemaril družbene manjšine, kot so alkoholiki, narkomani, žrtve nasilja v družini in brezposelni, prek sklada, po njegovem mnenju lahko dosežejo tudi te.

Sklad za razvoj NVO letno med 1 in 2 milijona evrov letno nameni za sofinanciranje evropskih razpisov, med 2 in 2,5 milijona evrov letno namenijo za profesionalizacijo in razvoj novih storitev nevladnih organizacij, približno milijon pa za namenijo za nevladniško infrastrukturo, denimo regionalna stičišča, CNVOS, mreža za razvoj prostovoljstva.

Forbici je prepričan, da gre za sistemski denar, ki je garantiran in vlada vanj ne more posegati. O razdelitvi sredstev odločajo strokovne komisije, »vsi razpisi in obrazložitve pa so javno objavljeni. Razpisi so vodeni strokovno v skladu z državnimi strategijami.« Kot pravi, ne gre za neke elite, ki bi delile denar, saj ga dobi tako Karitas kot Mirovni inštitut.

Državljani največ donacij namenimo Rdečim noskom in Karitas

Seznama prejemnikov največ sredstev s strani državljanov in s strani Sklada sta precej različna. Da donacije posameznikov nikakor ne razpršijo vseh sredstev, dokazujejo Rdeči noski, ki so rekorderji po zbranih sredstvih, ki jim jih iz dohodnine namenijo državljani. Od  18.409 donatorjev so zbrali skoraj 237 tisoč evrov. Več kot 10.000 donatorjev in posledično več kot 100 tisoč evrov sta zbrala še Slovenska Karitas (141.159,34 €) in Sklad 05 – Ustanova za družbene naložbe (139.802,21 €).

Med prvih 20 prejemnikov, kar pomeni vsaj 20 tisočakov, se uvrščajo med drugim Zveza prijateljev mladine, Hospic, Unicef, Europa Donna, Skavti, Amnesty International, Islamska skupnost, Zavod sv. Stanislava in Srbska pravoslavna cerkev.

Več kot 1.000 evrov je na tak način zbralo 1243 organizacij, med 100 in 1.000 evrov 3.021 organizacij, manj kot 100 evrov je tako zbralo 575 organizacij, 715 organizacij pa je zbralo prispevke manj kot 5 donatorjev, zato njihovi zneski niso objavljeni.

Sklad za razvoj NVO radodarno do protestniških organizacij, migracij, pa tudi Karitasa

Od 1,1 milijona evrov za prijavo na Evropske razpise je največ (97.155,00 €) prejel multimedijski center Kibla za projekt Risk the change: 4-letni projekt, ki na inovativen način preučuje in soustvarja migracijsko politiko v EU in širše. Na drugem mestu je (74.760,77 €) prejel Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova večino za The European ARTificial Intelligence Lab.

Založba Beletrina je prejela 55 tisočakov, Kulturni Zavod Vertigo skoraj 50 tisočakov, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot 48 tisočakov, Društvo za sodobno umetnost X-OP pa malo manj kot 46 tisočakov. Mirovni inštitut je prejel približno 20, Planinska zveza 18, Slovenska filantropija 15,5, Slovenska Karitas dobrih 15, Mesto žensk pa 10 tisočakov.

Na področju profesionalizacije delovanja nevladnih organizacij gre predvsem za financiranje zaposlitev v organizacijah. V treh letih bodo za 6 milijonov evrov zagotovljena 103 delovna mesta v nevladnih organizacijah in 24 za mentorje in koordinatorje prostovoljstva. Na zaposlenega je oz. bo organizacija prejela 50.000 evrov v treh letih.

Več delovnih mest je tako nastalo denimo v športnih klubih, kulturni društvih in mladinskih centrih. Kar precej delovnih mest pa je sklad zagotovil tudi organizacijam, ki že vse od nastopa Janševe vlade aktivno proti njej protestirajo.

4 delovna mesta je tako dobil Radio Študent, 2 delovni mesti je tako pridobil Zavod En knap, enega Zavod Maska. V okviru Mirovnega inštituta so po eno zaposlitev prejeli Mirovni inštitut, portal Pod črto, Inštitut Danes je nov dan in Društvo novinarjev Slovenije. Po eno delovno mesto (50 tisočakov) so prejeli tudi društvo Asociacija in Mesto žensk.

4 delovna mesta so financirali tudi Slovenski Karitas, (200.000 €) in 6 Rdečemu križu (300.000€).

Na področju razvoja podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij bo v petih letih (2019-2023) na voljo 5,7 milijona evrov. Skoraj milijon je predviden za CNVOS, približno 440 tisočakov pa za Novus in Slovensko filantropijo, dobrih 400 tisočakov pa za Pravno-informacijski center PIP. Preostali prijavljeni bodo prejeli med 250 in 400 tisoč evrov.

Janša: Odločitev Državnega zbora bomo spoštovali.

Predsednik vlade Janez Janša je o predlogu povedal: »Zdi se nam pošteno, da ljudje sami odločijo, komu bodo dali en odstotek dohodnine – ali gasilcem, Karitas, Mirovnemu inštitutu ali komurkoli.« Tako bi namesto vlade vsak posameznik imel instrument, da odloči, kdo po njegovem mnenju deluje v njegovem interesu. »Če bo večini v državnem zboru bolj odgovarjalo, da administrativna komisija deli denar, ne pa ljudje, ki plačujejo dohodnino, bo vlada tak predlog spoštovala,« je še dodal Janša. In večina bo očitno odločila tako.

Sklad financira organizacije, za katere je državljanom vseeno, da zgleda uravnoteženo, pa še Karitas

Pogled na lestvico najuspešnejših organizacij pri zbiranju 0,5% dohodnine, ki jo lahko namenimo državljani, jasno kaže, katere organizacije pri državljanih vzbujajo zaupanje in jih želijo financirati.

Čeprav se denar deli po razpisih in strokovnih komisijah, pa je tudi jasno, organizacije katerega svetovnega nazora ga dobijo največ in so od njega tudi najbolj odvisne. Še posebej je to očitno pri primerjavi med sredstvi, ki jih nekatere organizacije dobijo iz sklada in od donacij državljanov. Mirovni Inštitut tako denimo dobi le 265,13 € od državljanov, od Sklada pa skoraj 21 tisoč za projekte in 25 tisoč za eno zaposlitev.

Primerjava Mirovnega inštituta s Karitas je tukaj povsem neumestna, saj gre na eni strani za dobrodelno, na drugi pa za ideološko profilirano organizacijo. Ideološko profiliranih organizacij z desnega pola praktično ne zasledimo. Morda sicer zato, ker se na razpise ne prijavljajo, ali pa, ker niso izbrane. Zakaj, je pa že drugo, kompleksnejše vprašanje.

A sklad očitno nekaterim organizacijam pomaga nadoknaditi manko denarja, ki ga ne dobijo s prepričevanjem državljanov o njihovem doprinosu k družbi. Pri tem je zanimivo, da so prav organizacije, ki so najbolj glasne pri ščitenju državljanov pred avtokracijo Janše, najbolj glasne pri onemogočanju, da bi financiranje organizacij prepustili državljanom in ne državnemu uradništvu.

A ta »avtokratski« manever so Janši preprečili koalicijski partnerji. Ja, tako avtokratsko je to pri nas.

9 KOMENTARJI

    • Največji poraz je, pa upam, da zgolj etapni, na strani nas državljanov in razvoja demokracije. Na ta socialistični način, kjer nam politiki, ki smo jih izvolili, odrekajo pravico odločitve komu oz. kateri organizaciji namenjamo del svoje dohodnine.
      Glede na to, kot je dejal Zorčič, da je ta model otrok SMC-ja, pa menim, da bodo z branjenjem na okopih slabega Cerarjevega modela, naredili škodo tudi sebi.

      Časi se spreminjajo in ljudje smo v teh kriznih časih res lahko, v nekakšnem schnellkursu, spoznali, kdo dela za Slovenijo in kdo državljane izkorišča za svoje bolj ali manj pritlehne namene.

  1. Slovenija je barčica, ki je preveč nagnjena na levo in se lahko vsak čas prevrne.
    Po stari in preizskušeni partijski maniri, ki z osamosvojitvijo Slovenije in navidezno demokratizacijo nikoli ni bila prekinjena, levičarji v vse pore vrivajo svoje ljudi in tako so spletli mreže v katere je ujeta Slovenija.
    Vse državne inštitucija vodijo levičarji.90 do 95 vseh vodilnih položajev v Sloveniji zasedajo levičarji.
    Sedanja vlada želi vsaj malo uravnotežiti takšno stanje, pa ji očitno ne uspeva, saj tudi vlada ni desna, tako kot jo prikazujejo mediji.
    Udarno pest levičarjev predstavlja sodstvo, šolstvo , mediji in kultura.
    Na ta ideološki trust pa so poveznjene nevladne organizacije, ki jih financira država. Če seštejemo ves državni denar, ki gre za financiranje pogubne ideologije pridemo do grozljive številke, do milijarde.
    Toliko denarja levičarji namenjajo za slepljenje naroda, za poneumljanje, kajti samo slepci in neumneži se dajo voditi. In vodijo jih premeteni levičarji, ki so se v Sloveniji prelevili v mafijo. Tej milijardi, ki jo legalno mečemo vstran preko proračuna pa je potrebno dodati še dodatni izplen mafije, ki skubi poneumljeno ljudstvo, ki znaša kar nekaj milijard. Tako postaja Slovenija vse bolj nebogljena, siromašna in odvisna od bogatih tujcev.
    Mafija je Slovenijo opeharila za nekaj deset milijard. Eni ocenjujejo naropano v višini 70 do 100 milijard.
    Nihče se v Sloveniji javno ne sprašuje, kam je odtekel ta denar? Ka se z njim dogaja? Kdo ga kontrolira?
    Ko se ozremo po okolici vidimo, da imajo Srbi milijonarje, ki investirajo v Sloveniji. Hrvati imajo milionarje, ki investirajo v Sloveniji. Madžari, Čehi in ostali so ustvarili finačno in gospodarsko elito milionarjev, v Sloveniji pa so nas mafijci opleli in odnesli denar v tujino. Kaj tam počno s tem silnim denarjem nihče ne ve. Prav gotovo pa kopni, saj ga ne znajo koristiti. Lep primer je naš najsposobnejši gospodaerstvenik Zoran Janković, ki je iz Merkatorja izvleke milijone in jih prešvercal v tujino. Nekaj naropanega je obdržal za sebe in sinove doma. S svojim obsežnim znanjem ekonomije je zapravil denar v tujini, saj mu je Ciper pobral vse perje, doma pa je spravil podjetja v stečaj in se reševal z odpisom dolgov.
    Za slovensko sodstvo je čist kot solza.
    Kje je denar nakraden ob polnjenju bančne luknje? Kje so milijarde? Ni jih?
    Kje je danr od privatizacije? Ni ga?
    Kam so denar odnesli gradbeni baroni? Kje so milijarde? Ni jih!
    Za vse to je kriv sistem, ki ga predstavlja sodstvo, šolstvo, kultura, mediji in nevladne organizacije.
    Mafija skrbi, da so na pravih mestih lutke, ki omogočajo kriminal. Te lutke krmi z drobtinicami, sama pa lomasti po financah ter ropa. Ko pride do naropanega denarja, ga mora oprati in pere ga lahko v tujini, kjer ponikne.
    Slovenija pa je vse bolj siromašna.
    Gnljivo pa je, ko poslušam kokodakanje poslank in poslancev v parlamentu, ki jih mafija krmi z drobtinicami, da se borijo proti uvajanju normalnosti.
    Z vsemi močmi zagovarjajo medije, ki lažejo, zagovarjajo neodvisno sodstvo, ki je kontaminirano, zagovarjajo kulturo, ki je v bistvu nekultura in služi pred vsem za rušenje demokraije, zagovarjajo državno šolstvo, ki poneumlja mladež od vrtcev naprej.
    Stanje v Sloveniji je možno normalizirati samo tako, da se preneha s finaciranjem teh sistemov.
    Vlada je naredila zelo majhen koraček, pa je zanetila požar, kar nam priča v kako zadrti družbi živimo in kako daleč je demokracija.
    Ali pomisli kdaj glasna a poneumljena poslanka Lidija Mirnik Divjak, koliko denarja ji odnese mafija? In kako malo dobi od mafije, da jo podpira? Prav milo se mi stori, ko jo poslušam, kako se bori proti tistim,ki jo želijo zaščititi in podpira mafijo, ki jo ropa, za darilo pa ji omogoči, da stresa neumnosti v parlamentu, za boro plačico. Ja poslanske plače so borne v Sloveniji, mafija pa jih je naredila za spodobne, ker je okradla narod in iz njega naredila reveže.
    Tega gospa Lidija ne ve, ne razume, zato se v parlamentu šopiri in dobi od mafije bonbonček. Pridna Lidija, sedi, pet!

  2. “Ideološko profiliranih organizacij z desnega pola praktično ne zasledimo.”

    Mogoče pa zato ker jih ni? Bolj ali manj vidim dobrodelne. Desno ideološke organizacije so se orientirale bolj v privat fakultete.

  3. Mislim da je g. Simič dovolj finančno pismen, predlagatelj MŠ pa očitno ne, da bi lahko ocenil, da se bodo predlogu z vsemi sredstvi in seveda s podoro medijev uprli tisi v NVO., ki sedaj razporejajo naveden denar.
    Zato bi morali proces razdeliti v dve fazi in ga tudi medijsko dovolj predstaviti. Najprej dvig dela dohodnine o kateri odločamo državljani sami ne iz 0,5 na 1% ampak na 2%. Krog teh, ki so lahko prejemniki pa zožati za politične stranke in obenme razširiti tudi na znastveno raziskovalne organizacije in posamične nevladne organizacije po lastni izbiri.
    Ob prvi delitvi dohodnine pa zgolj spremeniti sistem financiranja NVO iz obveznega v prostovoljnega. Koliko lepše bi izgledal naslov vlada spremenila financiranje nevladnih organizacij iz obveznega v prostovoljno v odnosu na sednjo medijsko predtavitev rešitev. Vlada ukinila financiranje nevladnih organizacij.

    • Odlična ideja Peter!

      Dohodnine se letno pobere za 1.200 milijonov evrov. Nič ne bi bilo narobe, če bi državljani investirali celo 3 – 5 % v organizacije po njihovi izbiri. Financiranje iz proračuna pa se ustrezno ukine. Učinek bi bil ogromen. 5 % dohodnine znaša 60 milijonov, oziroma 30 EUR na državljana v povprečju. 90 % dohodnine se sicer zbere iz plač, v Sloveniji pa je 900.000 delovno aktivnih ljudi. To je okrog 60 EUR na delovno aktivnega prebivalca. To pa je že občuten znesek.

  4. Več kot 27 tisoč t. i. nevladnih organizacij, ki so v resnici na tisoč in en način prisesane na proračunske seske davkoplačevalcev ter s tem posredno podrejene zamaskiranim političnim interesom, tako na državni kot na lokalnih ravneh, postaja vse očitnejša
    ter vse pomembnejša množična sila političnega pritiska, s katero manipulirajo predvsem interesne politične skupine ideološke kontinuitete s prejšnjim totalitarnim režimom, srditi aktivisti obrambe statičnega in nespremenjivega družbenega “statusa quo” ter hujskači, diverzanti ter saboterji politično-kriminalnega podzemlja “globoke/ugrabljene države”.
    Kot piše poslanka Alenka Jeraj za financiranje bojevitih NVO nikakor državljani in davkoplačevalci ne namenimo le teh 5 milijonov iz spornega državnega sklada, ampak preko državnih in lokalnih razdeljevalcev denarja davkoplačevalcev več sto milijonov težko zasluženega denarja.
    Res je, da si brez številnih NVO, ki s prostovoljnim delom svojih aktivistov večkratno oplemenitijo prispevke davkoplačevalcev, ne moremo več predstavljati brezštevilnih kulturnih, športnih, solidarnostnih, humanitarnih in drugih akcij v splošno družbeno korist ter še posebej v korist posameznikov z družbenega obrobja. A po drugi strani je tudi res, da je teh organizacij nesorazmerno veliko in najbrž preveč, da je njihovo delovanje in financiranje ter predvsem učinkovito izvajanje programov skrajno nepregledno in neprimerljivo, da se je nesorazmerno razbohotila tudi profesionalizacija znotraj teh organizacij in s tem tudi prevelika odvisnost vodilnih kadrov (zlasti profesionalcev) od znanih in neznanih političnih mogočnežev in vplivnežev ter od najmočnejših političnih in gospodarskih neformalnih lobijev.
    Je pa najbrž aktualna epidemija z vsemi političnimi in socialnimi družbenimi izzivi in posledicami povsem neprimeren čas, za kakršen koli analitični razmislek ter reformni poseg na to več kot očitno neurejeno področje kot lovišče najrazličnejših oblastniških interesnih skupin.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime