Nič ne bo z namero, da bi o financiranju nevladnih organizacij odločali državljani, ne pa država

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V PKP7 je vlada skušala dvigniti delež dohodnine, ki ga lahko po lastni presoji državljani namenjamo nevladnim organizacijam, hkrati pa ukiniti financiranje Sklada za razvoj NVO iz sredstev, ki jih državljani ne namenijo nevladnim organizacijam.

A predlog naj bi po burnih reakcijah nevladnih organizacij in nasprotovanju koalicijske SMC, ki je sklad pred dvema letoma ustanovila, umaknjen. Dvig na 1 % sicer ostaja, sklad pa bo še naprej prejemal razliko.

Preverili smo, kaj bi razlike pomenile najbolj izpostavljenim organizacijam, v komentarju uredništva pa ugotavljamo, da tudi najbolj smiselne vsebinske spremembe težko pridejo že čez koalicijo, kaj šele, da bi Janša lahko uveljavljal kakšno avtokracijo.

Možnost, da državljani 0,5 % svoje dohodnine namenimo organizaciji v javnem interesu po lastni izbiri je na predlog finančnega ministra Andreja Bajuka uvedla prva vlada Janeza Janše leta 2006. Gre za del davka, ki ga v vsakem primeru plačamo, lahko pa mu določimo konkreten namen.



Višina dohodnine je odvisna od dohodkov posameznika in olajšav (denimo za vzdrževanje otrok). Slovenec s povprečnimi dohodki plača leto približno 2.500 evrov dohodnine, njegov 0,5 % dohodnine tako znaša približno 12,5 evra. Pri minimalni plači dobra dva evra in pol, pri dvakratniku povprečne plače približno 35 €, pri povprečni poslanski plači pa okrog 50 evrov. Če bi vsi državljani namenili svojih 0,5 % dohodnine organizacijam, bi skupaj to zneslo okrog 10 milijonov evrov.

Za to možnost se odloči približno polovica oz. 496.363 davčnih zavezancev, ki so leta 2019 organizacijam skupno namenili 5.456.656,23 evrov. Izbirate lahko med približno 5.700 organizacijami v javnem interesu.



Dohodnina državljanov, ki 0,5 % ne namenijo nobeni organizaciji, se je v celoti stekla v Državni proračun. Leta 2018 pa je vlada Mira Cerarja, teden dni po njegovem odstopu, ko je že opravljala tekoče posle, ustanovila Sklad za razvoj nevladnih organizacij, kamor se steka 0,5% dohodnine tistih državljanov, ki jih niso namenili konkretnim organizacijam. Zdaj o razdelitvi te vsote odločajo komisije, sestavljene iz uradnikov Ministrstva za javno upravo.

Po predlogu več denarja po željah državljanov in manj po mnenju komisij in državnih uradnikov


Lani je bilo v tem skladu približno 5 milijonov, letos pa 5,2 milijona evrov. Na predlog Ivana Simiča, vodja svetovalne skupine za debirokratizacijo, je vlada v PKP 7 vključila tudi predlog, da se odstotek dohodnine namenjen organizacijam dvigne z 0,5 na 1 %, nerazporejenih sredstev pa ne bi več prejemal sklad za razvoj NVO.

Kot je zapisal Simič, je »namen zvišanja tega odstotka v tem, da bi se več denarja namenilo za šport, kulturo, gasilce in vse druge nevladne organizacije, ki ta denar potrebujejo.« Hkrati pa meni, da davkoplačevalci, ki sredstev ne namenijo konkretni organizaciji, s tem izražajo željo, da gredo sredstva v integralni proračun. in si zato teh sredstev »ne morejo deliti nevladne organizacije.« Te naj davkoplačevalce prepričajo, da jim namenijo svoj 0,5 oz. 1 % dohodnine.

Simič opozarja tudi, da je zakon o nevladnih organizacijah, ki predvideva sklad za njihov razvoj iz nedodeljene dohodnine, v nasprotju z zakonom o dohodnini. Več o tem.

CNVOS: Dvig da, a ne za ceno sklada!


V Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) dvig dela dohodnine, ki ga lahko državljani namenijo za nevladne organizacije podpirajo, vendar kot opozarja direktor CNVOS Goran Forbici, »ne za ceno ukinitve sklada«.

V namenu dohodnine organizacijam in pa financiranju sklada za razvoj NVO vidi dva povsem različna ukrepa. Prvi, ki sredstva razprši, naj bi bil v podporo lokalnim organizacijam, medtem ko sklad skrbi, da področja, ki niso »popularna« ne ostanejo povsem brez denarja.

Ker bi glas večine zanemaril družbene manjšine, kot so alkoholiki, narkomani, žrtve nasilja v družini in brezposelni, prek sklada, po njegovem mnenju lahko dosežejo tudi te.

Sklad za razvoj NVO letno med 1 in 2 milijona evrov letno nameni za sofinanciranje evropskih razpisov, med 2 in 2,5 milijona evrov letno namenijo za profesionalizacijo in razvoj novih storitev nevladnih organizacij, približno milijon pa za namenijo za nevladniško infrastrukturo, denimo regionalna stičišča, CNVOS, mreža za razvoj prostovoljstva.


Forbici je prepričan, da gre za sistemski denar, ki je garantiran in vlada vanj ne more posegati. O razdelitvi sredstev odločajo strokovne komisije, »vsi razpisi in obrazložitve pa so javno objavljeni. Razpisi so vodeni strokovno v skladu z državnimi strategijami.« Kot pravi, ne gre za neke elite, ki bi delile denar, saj ga dobi tako Karitas kot Mirovni inštitut.

Državljani največ donacij namenimo Rdečim noskom in Karitas


Seznama prejemnikov največ sredstev s strani državljanov in s strani Sklada sta precej različna. Da donacije posameznikov nikakor ne razpršijo vseh sredstev, dokazujejo Rdeči noski, ki so rekorderji po zbranih sredstvih, ki jim jih iz dohodnine namenijo državljani. Od  18.409 donatorjev so zbrali skoraj 237 tisoč evrov. Več kot 10.000 donatorjev in posledično več kot 100 tisoč evrov sta zbrala še Slovenska Karitas (141.159,34 €) in Sklad 05 – Ustanova za družbene naložbe (139.802,21 €).

Med prvih 20 prejemnikov, kar pomeni vsaj 20 tisočakov, se uvrščajo med drugim Zveza prijateljev mladine, Hospic, Unicef, Europa Donna, Skavti, Amnesty International, Islamska skupnost, Zavod sv. Stanislava in Srbska pravoslavna cerkev.

Več kot 1.000 evrov je na tak način zbralo 1243 organizacij, med 100 in 1.000 evrov 3.021 organizacij, manj kot 100 evrov je tako zbralo 575 organizacij, 715 organizacij pa je zbralo prispevke manj kot 5 donatorjev, zato njihovi zneski niso objavljeni.

Sklad za razvoj NVO radodarno do protestniških organizacij, migracij, pa tudi Karitasa


Od 1,1 milijona evrov za prijavo na Evropske razpise je največ (97.155,00 €) prejel multimedijski center Kibla za projekt Risk the change: 4-letni projekt, ki na inovativen način preučuje in soustvarja migracijsko politiko v EU in širše. Na drugem mestu je (74.760,77 €) prejel Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova večino za The European ARTificial Intelligence Lab.

Založba Beletrina je prejela 55 tisočakov, Kulturni Zavod Vertigo skoraj 50 tisočakov, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot 48 tisočakov, Društvo za sodobno umetnost X-OP pa malo manj kot 46 tisočakov. Mirovni inštitut je prejel približno 20, Planinska zveza 18, Slovenska filantropija 15,5, Slovenska Karitas dobrih 15, Mesto žensk pa 10 tisočakov.

Na področju profesionalizacije delovanja nevladnih organizacij gre predvsem za financiranje zaposlitev v organizacijah. V treh letih bodo za 6 milijonov evrov zagotovljena 103 delovna mesta v nevladnih organizacijah in 24 za mentorje in koordinatorje prostovoljstva. Na zaposlenega je oz. bo organizacija prejela 50.000 evrov v treh letih.

Več delovnih mest je tako nastalo denimo v športnih klubih, kulturni društvih in mladinskih centrih. Kar precej delovnih mest pa je sklad zagotovil tudi organizacijam, ki že vse od nastopa Janševe vlade aktivno proti njej protestirajo.

4 delovna mesta je tako dobil Radio Študent, 2 delovni mesti je tako pridobil Zavod En knap, enega Zavod Maska. V okviru Mirovnega inštituta so po eno zaposlitev prejeli Mirovni inštitut, portal Pod črto, Inštitut Danes je nov dan in Društvo novinarjev Slovenije. Po eno delovno mesto (50 tisočakov) so prejeli tudi društvo Asociacija in Mesto žensk.

4 delovna mesta so financirali tudi Slovenski Karitas, (200.000 €) in 6 Rdečemu križu (300.000€).

Na področju razvoja podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij bo v petih letih (2019-2023) na voljo 5,7 milijona evrov. Skoraj milijon je predviden za CNVOS, približno 440 tisočakov pa za Novus in Slovensko filantropijo, dobrih 400 tisočakov pa za Pravno-informacijski center PIP. Preostali prijavljeni bodo prejeli med 250 in 400 tisoč evrov.

Janša: Odločitev Državnega zbora bomo spoštovali.


Predsednik vlade Janez Janša je o predlogu povedal: »Zdi se nam pošteno, da ljudje sami odločijo, komu bodo dali en odstotek dohodnine - ali gasilcem, Karitas, Mirovnemu inštitutu ali komurkoli.« Tako bi namesto vlade vsak posameznik imel instrument, da odloči, kdo po njegovem mnenju deluje v njegovem interesu. »Če bo večini v državnem zboru bolj odgovarjalo, da administrativna komisija deli denar, ne pa ljudje, ki plačujejo dohodnino, bo vlada tak predlog spoštovala,« je še dodal Janša. In večina bo očitno odločila tako.



KOMENTAR: Peter Merše
Sklad financira organizacije, za katere je državljanom vseeno, da zgleda uravnoteženo, pa še Karitas
Pogled na lestvico najuspešnejših organizacij pri zbiranju 0,5% dohodnine, ki jo lahko namenimo državljani, jasno kaže, katere organizacije pri državljanih vzbujajo zaupanje in jih želijo financirati. Čeprav se denar deli po razpisih in strokovnih komisijah, pa je tudi jasno, organizacije katerega svetovnega nazora ga dobijo največ in so od njega tudi najbolj odvisne. Še posebej je to očitno pri primerjavi med sredstvi, ki jih nekatere organizacije dobijo iz sklada in od donacij državljanov. Mirovni Inštitut tako denimo dobi le 265,13 € od državljanov, od Sklada pa skoraj 21 tisoč za projekte in 25 tisoč za eno zaposlitev. Primerjava Mirovnega inštituta s Karitas je tukaj povsem neumestna, saj gre na eni strani za dobrodelno, na drugi pa za ideološko profilirano organizacijo. Ideološko profiliranih organizacij z desnega pola praktično ne zasledimo. Morda sicer zato, ker se na razpise ne prijavljajo, ali pa, ker niso izbrane. Zakaj, je pa že drugo, kompleksnejše vprašanje. A sklad očitno nekaterim organizacijam pomaga nadoknaditi manko denarja, ki ga ne dobijo s prepričevanjem državljanov o njihovem doprinosu k družbi. Pri tem je zanimivo, da so prav organizacije, ki so najbolj glasne pri ščitenju državljanov pred avtokracijo Janše, najbolj glasne pri onemogočanju, da bi financiranje organizacij prepustili državljanom in ne državnemu uradništvu. A ta »avtokratski« manever so Janši preprečili koalicijski partnerji. Ja, tako avtokratsko je to pri nas.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike