Ni prostora za izdajalce: Der Untergang Igorja Zorčiča

oto: depositphotos.com


Dobro mu je kazalo: umirjen, zmeren levosredinski politik na prestižnem mestu predsednika državnega zbora, ljubljenec lestvic priljubljenosti politikov … Pa vendar v politiki zanj ni več prostora; še pes ga ne povoha, kaj šele Golob.

Igor Zorčič bo po svoje tragična figura iztekajočega se mandata. Brežičan je, izvzemši nekaj spodrsljajev, v dveh mandatih svoje politične kariere nakazal potencial, da bi se lahko razvil v markantnega politika, kakršnega levoliberalna opcija čaka vse od smrti Janeza Drnovška. Iz krogov njegovih nekdanjih kolegov je sicer slišati, da gre za precenjenega politika precej lenobne narave, kar omejuje njegovo operativnost. Pa vendar se ta odraža tudi v njegovi umirjeni pojavi, s katero daje občutek zmernega, premišljenega pristopa k stvarem – da ni impulzivni človek, ki bi skočil na prvo žogo – in Drnovšek je priča, da Slovenci takšne ljudi v politiki radi vidijo in tudi radi volijo.

A ne Igorja Zorčiča, kažejo prav vse javnomnenjske raziskave. Njegove nove Liberalne demokracije (LIDE) ankete praktično ne zaznajo, pa čeprav je Zorčič na lestvicah v medijih redno med tremi najbolj priljubljenimi politiki. A to največ pove o piškavosti tovrstnih seznamov in iluzij, ki se na njih gojijo.

Zadnji udarec je bil Zorčiču zadan minuli teden – za partnerja ali vsaj zaveznika ga noče praktično nihče, niti človek brez obrazov in programa, Robert Golob. Čeprav se mu je, Janševi jezi navkljub, uspelo obdržati na drugi najvišji funkciji v državi, je Zorčič obsojen na »koalicijo odpisanih« z Ljubom Jasničem in ostanki DeSUS-a.

Ampak zakaj se politika takšnih referenc vsi otepajo kot garjavega psa? Navsezadnje predvsem novincem na sceni vedno primanjkuje političnega izkustva, know-howa, poznavanja delovanja parlamentarizma v njegovem drobovju, uporabnih detajlov, zakonitosti …  Vse to, povrh prepoznavnega obraza, Zorčič lahko ponudi. Mar ne bi bil vsaj solidna pridobitev za marsikatero novo stranko, sploh ker se vedno znova izkaže, da je bazen novih obrazov ob vsaki ponovitvi slabši?!?

Bil bi, in Golob bi najbrž z njim celo šel v španovijo, če bi mu to tudi dovolili. Navsezadnje je priključil že skorajda obupana Janjo Sluga in Jurija Lepa, politika nekaj kalibrov nižjega nivoja od Zorčičevega. A preko njiju bo Golob zahteval in najbrž tudi dobil odmerjeno mesto med parlamentarnimi strankami na soočenjih na nacionalki. Zorčiča za to ne potrebuje. Bi ga pa, če bo res uspešen, kot mu kažejo ankete, potreboval za marsikaj od zgoraj navedenega.

Zorčič mora plačati račun …

Bil bi torej uporaben. A tega, da je po Šarčevem premierskem kolapsu s konstruktivnim delovanjem (so)omogočil desnosredinsko vlado, strici iz levega zaledja Zorčiču ne bodo oprostili. Ne glede na to, da je kasneje ponovno preokrenil. »Škoda« je že bila storjena, Janša je še tretjič prišel na oblast, se na njej celo obdržal in klestil interese levih lobijev, kjerkoli je dosegel. In ceno za to katastrofo Igor Zorčič mora plačati. Predvsem kot zgled ostalim, ki bi jih še kdaj zamikala kolaboracija s političnim polom, ki v Sloveniji po doktrini iz leta 41′ enostavno ne sme priti na oblast.

In račun bo poravnal s politično smrtjo.

Kakor gradijo Roberta Goloba, bi lahko gradili tudi Igorja Zorčiča. Zato se prav na njunem primeru najlepše vidi razlika, ki jo naredi podpora levega političnega zaledja.

Odrinjen in pozabljen

Za zaključek si zastavimo še ne preveč očitno vprašanje: kako je mogoče, da je med strankama Roberta Goloba in Igorja Zorčiča v javnomnenjskih anketah 20 odstotkovnih točk razlike? Kaj ima Golob, česar Zorčič nima?

Odgovor je enostavnejši kot se zdi: Zorčič nima prenosov novinarskih konferenc in javnih tribun na spletni strani najbolj spremljanega medija v Sloveniji, nima prijaznih intervjujev v nadzorovanih medijskih okoljih, nima kamer na vsakem koraku svoje politične poti, nima svojih naslovnic, povabil v Tarčo, nima Ninamedie in Mediane … povedano v eni sapi: Igor Zorčič ni polepljen vsepovprek s kričečimi napisi: to je naš kandidat, njega volite!

Ker nekaj je jasno – kakor gradijo Roberta Goloba, bi lahko gradili tudi Igorja Zorčiča. Pravzaprav bi bilo še lažje. Zato se prav na njunem primeru najlepše vidi razlika, ki jo naredi podpora levega političnega zaledja.

Igor Zorčič je v svojem “untergangu” kriv zgolj nečesa – odsotnosti zavedanja, da ko stricem enkrat odrečeš poslušnost, na njihovo toleranco, kaj šele kaj več od tega, če nisi ravno Zoran Janković, ne moreš več računati. Potem ko je z odločitvijo po lastni vesti in presoji prispeval k temu, da bomo po letu 2008 končno spet volili redno, poti nazaj v resnici zanj več ni bilo. Ostala je le pot v smer, ki so jo ubrali Počivalšek in kolegi.

Če se mu je tekom mandata dogajalo preveč za to spoznanje, bo za globlji razmislek, kaj se mu je pravzaprav zgodilo, po 24. aprilu imel ves čas tega sveta.

11 komentarjev

  1. Nikoli nisem opazil ne vem kakega političnega potenciala pri Igorju Zorčiču, sicer ne bi pristal na obrobju enako kot njegova kolegica Janja Sluga.

    Oba sta hotela preveč in malo ali nič dobila.

    To, da se je obdržal na funkciji predsednika državnega zbora, ni njegova zasluga. Je pa res, da je to funkcijo opravljal pristransko in nekorektno in da bo odšel v zgodovino kot doslej najslabši predsednik državnega zbora.

    Reševanje vojaka Igorja je tokrat popolnoma nepotrebno. Sam bi se moral začeti reševati že davno prej, če bi seveda bilo v njem količkaj političnega potenciala.

    Za morebitne uspehe (predsednik parlamenta) so zaslužni drugi, sam pa je zaslužen za svoj Untergang.

  2. Kake neumnosti moramo o Drnovšku še vedno poslušati…volili smo ga pač, ker smo živeli v monolitni družbi, berite malo stare časopise v ljubljanskem NUK-u. Danes on v politiki ne bi preživel 5 minut, bil je mlitav, brezvsebinski, prepočasen, razsipen snob…kateri politik ima čas peči kruh in se slikati z indijanci, porazno….Ko je začel izgubljati vv drugem krogu proti Brezigarjevi, je prvič pokazal znake življenja…seveda po njegovo, začel je težiti Brezigarjevi z NOB!

    • Se strinjam.

      Ne razumem, zakaj mnogi drug za drugim papgajsko glorificirajo Janeza Drnovška.

      Če bi ostal v mejah svojega rojstva, o Drnovšku ne bi govoril.

      Ker pa je bil predsednik vlade in Predsednik republike, pa sem dolžan reči, da ima zasluge, da se je nekdanja LDS tako povampirila. Sicer pa ga ocenjujem za čudaka, ki je živel svojevrstno življenje.

      Kakšnih posebnih njegovih zaslug, ki bi jih kazalo slaviti, pa nisem nikoli zasledil.

      • Ko je prišel na “prestol” je moja mama imela čez 90 let, pa je takoj ugotovila in dejala: “Tak človek, ki ne gleda človeku v oči, ampak mimo in v tla, ni pošten. Da misliti, da verjetno nima DOBRIH in poštenih namenov”.

        Pod njim se je res zgodila ukinitev SDK in Tajkuni so v megli začeli “ribariti” in izčrpavati podjetja in BANKE.

    • Drnovšek je kljub vsemu bil politik, ki se ni popolnoma podredil Kučanu in njegovemu plenilskemu klanu.
      V volčjem brlogu seveda ni mogel biti jagnje, ker bi ga pohrustali za malo malico, toda v danih okoliščinah je vseeno naredil marsikaj proti interesom plenilskega klana. Za protiutež Kučanovemu krogu je v svoje vlade vedno pritegnil kako desno stranko.
      Namesto divje privatizacije smo pod Drnovškovo vlado dobili certifikatsko privatizacijo, ki je bila vseeno bolj pošten model kot preprosta kraja, ki jo je zagovarjal Mencinger.
      Njegova zasluga je tudi, da smo razmeroma hitro vstopili v EU, ker bi nas lahko sicer pahnili v balkansko čakalnico.
      Mislim, da je tudi Drnovšek verjel, da bo vstop v EU vzel veter iz jader plenilski kliki, žal pa se to ni zgodilo. Bruslju je mar, da države podpirajo njegovo globalistično in drugo politiko, za drugo pa mu je znantno manj mar, četudi bruseljski uradniki govoričijo o vladavini prava. Ampak to je treba razumeti v smislu Orwellovega novoreka, to je ravno obratno od tega, kar besede pomenijo.

  3. Nekateri pravijo, da levi ne berejo Svetega Pisma. Mislim, da so v zmoti. Jezusove besede, da kdor dela znamenja v njegovem imenu, ne more biti proti Njemu, so morda razumeli rahlo narobe. Zorčič je delal znamenja malo levo, malo desno. Sedaj so proti. Proti gospodu Zorčiču!

  4. Po uporabi si ubričemo rit.
    To je načelo zveze komunistov in derivatov, ki sedaj predstavljajo opozicijo.
    Zorčiča so uporabili. Sedaj je uporabljen in sledi načelo, navedeno v začetku..
    Če bi ostal v koaliciji, bi lahko celo kandidiral, ne samo za poslanca,celo minister bi lahko postal, ali pa ohranil visoki položaj. Sedaj pa je postal paloma.

  5. Ko prebiraš pisanje mladih novinarjev iz levega in desnega loga in jih prepoznaš kako so striktno uveljavljali skupaj s politiki STARČIZEM se ti kar milo stori, da pišejo stvari ki smo jih smo doživljali in doživeli.
    Ko je partija rekla NE je bilo konec, ko je kakšen zagret vaški komisar rekel NE je bilo konec.
    No in sedaj ko reče Janša NE (ali njegovi piskledniki, VIZJAK ipd.) je tudi konec.
    In ko reče ne TONIN pač pa ILC tudi znamenito besedo NE je konec razen za kakšnega vaškega prodajalca JOHN DEEROV za PR direktorja Hajdinjaka. Saj gre vendar za svobodo vesti, za svobodo naroda in družinsko življenje. Ali NE???!!!

Komentiraj