Ni ga čez slovensko veselico!

Tadeja Kreč
1

Nedolgo tega sem bila na veselici. Tisti pravi, vaški gasilski veselici, kjer pivo teče v potokih, jedo se čevapčiči, igra pa narodno-zabavni ansambel. Noč me je pripeljala do zanimivih spoznanj o tej priljubljeni obliki zabave po Slovensko.

Narodnozabavna glasba je na veselicah zakon

Čeprav se na slovenskih glasbenih postajah, z redkimi izjemami, večinoma vrti komerciala, gasilske veselice brez narodnozabavnega ansambla ni. Dokler sta na repertoarju polka in valček je plesišče polno, tudi vseh tistih sicer zagrizenih sovražnikov “goveje muzike”. Ko se začne vrteti kaj tretjega, večina plesalcev raje greje gasilske klopce ali bližnji šank. Zvrst glasbe res opravičuje poimenovanje narodno-zabavna.

Ob rock ali jugo komadih začne migati večji delež mladine. Nekateri se veselo derejo besedilo, drugi se začnejo rahlo pozibavati, saj je na cigu-migu malo drugačnih ritmov v paru res težko plesati.

Gospa poznih štiridesetih mi v eni izmed plesnih pavz pripoveduje o tem, kako so se mladi v njeni mladosti spoznavali prav na veselicah. »Mi smo vsi plesali, moji otroci pa nočejo plesati, pa tudi ne znajo.« Kasneje ugotoviva, da plesno znanje za gospo pomeni obvladati polko in valček. V kateri izmed ljubljanskih diskotek se tudi gospa ne bi najbolje znašla.

Ni več, kot je bilo nekoč

Upam pa si trditi, da je za mladega človeka vaška veselica varnejša od diskoteke ali kluba. Veliko je sicer odvisno od spremljevalne družbe, a množica malo bolj odraslih, lokalno okolje, večja osvetljenost, reševalna vozila na prizorišču in nekaj več nadzora pomenijo več varnosti in možnosti za reševanje neprilik kot v temnem, zaprtem prostoru, kjer se ob mešanju atmosfere parfumov in koktajlov gnete množica vsako leto bolj pomanjkljivo oblečenih deklet in fantov, za večino katerih je ples že uspešno prestopanje z leve na desno nogo in nazaj.

Danes pač ni več kot je bilo nekoč. Tudi z veselicami. Tradicionalno so bile na sporedu v drugi polovici septembra, ko so bili poljski pridelki že pod streho in je ljudstvo zasluženo rajalo.

Po trdem delu na njivah, poljih, travnikih in gozdovih so se veselili pridelka in opravljenega dela. To je bil praznik veselja, druženja, glasbe plesa in hrane. No, to je tudi danes, ko je njihova organizacija bolj v domeni lokalnih gasilcev.

Slovenci imamo registriranih kar okrog 1300 prostovoljnih gasilskih društev, ki štejejo skupno več kot 150.000 članov in vsako leto organizirajo več kot 300 gasilskih veselic v sezoni. Še pretekli vikend jih je bilo moč obiskati osem.

Veselice vse leto

A država življenje z birokracijo greni tudi gasilcem. Le zakaj bi njih izpustila, če si pa prizadevamo za enakost? Po kupu soglasij in dovoljenj, z davčnimi blagajnami, reševalci, redarji, prijavo Sazasu in IPF človek kar razume, zakaj potrebujejo vrček piva, letos vsaj malo manj obdavčenega.

Sezona veselic se počasi izteka, počitnice in dopusti prav tako. Hram demokracije bo prenovljen in z novimi moči začel delovati s polno paro. Začele se bodo drugačne vrste veselic.  Potrebna bo pozornost, da logika »kruha in iger« ne bo povozila veselja, temelja slovenskih veselic, zato bo tudi med letom treba najti čas za veselje, ples, dobro glasbo in družbo.

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime