Nezaupnica brezupa: Erjavec bo tokrat šel do konca, odgovornosti za poraz pa ne bo sprejel

POSLUŠAJ ČLANEK
Naslednji teden se nam vendarle obeta finalni poskus rušenja desnosredinske vlade, ki ga leva opozicija, združena pod krilatico KUL, napoveduje in pogreva že od lanskega oktobra. 

Ob današnji ponovni vložitvi konstruktivne nezaupnice s predlogom Karla Erjavca za mandatarja novih razlogov za to dejanje nismo slišali, ponavljali so zgolj že po malem zarjavele obtožbe o Janševem "rušenju ustavne ureditve, vladavine prava, napadov na medije, širjenja strahu ter neobvladovanju epidemije". 

Razlika od prejšnjega poskusa pa je število podpisov pod predlogom, ki se je skrčilo na nujnih 10 - vsaka od strank je prispevala 2 podpisa. 

Z obrazov izza Erjavčevega hrbta je razbrati, da v uspeh konstruktivne nezaupnice ne verjamejo in da bo pri vsej stvari šlo bolj za to, kako volilni poraz prikazati kot verodostojen poskus, da so glede rušenja Janše storili pač vse, kar so lahko. Krivdo za obstanek vlade pa pripisali nekdanjim koalicijskim partnerjem iz propadle Šarčeve vlade, pišemo v komentarju uredništva. 



Med razlogi za vložitev konstruktivne nezaupnice, ki jih je Karel Erjavec pred novinarji še enkrat več naštel, ni nič novega, česar ne bi že slišali v preteklih mesecih. Vlagatelji verjamejo, da obstoječa vlada rahlja oziroma ruši ustavni red, vrednote pravne države, na slabše spreminja mednarodni položaj Slovenije, se neučinkovito spopada za epidemijo in jo izrablja za "realizacijo ozkega strankarskega programa SDS-a". 

Je pa Karl Erjavec zatrdil, da tokrat, četudi se ponovi prejšnja situacija, ko je bil vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han odsoten zaradi koronavirusne okužbe in je Erjavec zato predlog umaknil, tega ne bo ponovil. "Ker se mi zdi, da je treba na izredni seji nujno opraviti razpravo o tem v katero smer nas vodi aktualna vlada," je pojasnil svojo odločitev.

Po njegovem bo glasovanje potekalo o tem, ali poslanci podpirajo smer sedanje vlade v smeri "avtoritarne demokracije", kot ji pravi,  ali pa "podpirajo novo politiko: odprto, demokratično, ki podpira stroko in ne vnaša strahu ali negotovosti."

Ob januarski vložitvi predloga konstruktivne nezaupnice je predsednik DeSUS-a med vrsticami namigoval, da bi morebiten neuspeh pomenil tudi njegov globlji razmislek o tem, kaj v politiki sploh še početi. Zdaj je očitno ta razmislek odpravil, saj je na novinarsko vprašanje odgovoril, da v primeru neuspeha ne misli prevzemati politične odgovornosti. "V politiko se nisem vrnil zaradi konstruktivne nezaupnice, temveč da konsolidiram stranko DeSUS," je razložil.

Da poraz na glasovanju ne bo poraz, pa v en glas zatrjujejo tudi ostali štirje voditelji strank, ki v Erjavcu prepoznavajo kompetentnega premierskega kandidata za čase in situacijo, v kateri je Slovenija.

"Mi smo svojo nalogo naredili, vložili konstruktivno nezaupnico, s tem dali priložnost poslancem, ki se morda bojijo javno izraziti svojo voljo, da jo izjavijo javno. Za nas ne more biti poraza," je to komentiral predsednik LMŠ, Marjan Šarec.

Voditeljica SD-ja, Tanja Fajon, pa je dejala: "Mi z vlaganjem konstruktivne nezaupnice skušamo okrepiti zaupanje ljudi v slovensko politiko, vodenje države, v normalnost, v bolj verodostojno politiko. Želimo vrniti ugled, politiki, da deluje za ljudi."

Alenka Bratušek, ki se po smrti poslanca Kramarja vrača v parlament, je zagotovila 5 glasov SAB za Karla Erjavca. Luka Mesec pa je izrazil mnenje, da bo "glasovanje tesno, za nekatere poslance pa napeto v osebnem smislu."



Razprava in glasovanje o konstruktivni nezaupnici bi lahko bila najprej v petek in najkasneje danes teden.

Podpise pod predlog konstruktivne nezaupnice so prispevali: Brane Golubovič in Jerca Korče (LMŠ), Matjaž Nemec in Marko Koprivc (SD), Matej T. Vatovec in Željko Cigler (Levica), Maša Kociper in Andrej Rajh (SAB) ter Franc Jurša in Jurij Lep (DeSUS)

Erjavec bo še zadnjič skušal stisniti strankine poslance


Jutri DeSUS sklicuje sejo izvršnega odbora, razširjeno s predsedniki pokrajin, kjer bodo, po besedah Erjavca, "razpravljali o razlogih za konstruktivno nezaupnico ter zakaj DeSUS na podpira vlade Janeza Janše."

A Bojan Požar danes poroča, da bo Erjavec na seji poskusil izpeljati "veliki pok", to je disciplinirati poslance, ali pa jih bodo "začeli grobo metati ven iz stranke."

Kot navaja Požar, je Erjavec za sklic te (takšne) seje izvršnega odbora, katere namen ali cilj je poponoma jasen, poslance za vedno utišati in podrediti, ali pa izključiti iz stranke, zvito uporabil Bredo Jesenko, predsednico ljubljanskega pokrajinskega odbora Desusa, ki je - seveda v dogovoru z Erjavcem - napisala pismo oziroma poziv Izvršnemu odboru, ki ga Požar objavlja v celoti.

V njem ljubljanski pokrajinski odbor piše, da s terena prejemajo številne klice, da članstvo zahteva pojasnilo za vsakodnevne dogodke, ki se nanašajo na delo v stranki in delo njenih poslancev v državnem zboru ter širše. Obenem obsojajo samovoljno početje nekaterih občinskih odborov znotraj PO Ljubljana, ki pošiljajo "podporo in mnenja, ki so v nasprotju s sklepi stranke."

Ni skrivnost, da je DeSUS glede početja svojega predsednika razklan in da nekateri odbori neposredno podpirajo poslance, da ne sledijo Erjavčevim visoko letečim ambicijam.

Zato predsednica PO Ljubljana v pismu zahteva sklic Izvršnega odbora stranke, da se "jasno in nedvoumno ugotovi, ali bodo naši poslanci v nadaljevanju mandata spoštovali sklepe Sveta stranke, ali bodo, glede na izjave predsednika vlade, še naprej podpirali obstoječo koalicijo." Obenem predlagajo tudi, da se morajo poslanci zavezati, da "dajo predsedniku stranke mandat za nadaljnja pogajanja z drugimi poslanci v državnem zboru za podporo konstruktivni nezaupnici in podporo predsedniku stranke kot mandatarju za sestavo nove vlade."

Ob pozivanju svojih poslancev, naj spoštujejo sklepe organov stranke DeSUS, Erjavec poslance Stranke modernega centra še vedno poziva, naj ne spoštujejo sklepov njihove stranke in mu namenijo glas za mandatarja oziroma predsednika vlade Republike Slovenije.







 





KOMENTAR: Uredništvo
Ne gre več za zmago, temveč za interpretacijo poraza
Če kaj, smo se predstavnikov Koalicije ustavnega loka v preteklih štirih mesecih dodobra nasitili. V svojih nastopih se namreč z očitki na račun vlade in Janše ponavljajo kot stara plata in glede tega realno že tedne v javnosti niso povedali ničesar novega. Medtem že vsi vemo, da je Slovenija, kadar na oblasti niso oni, "avtoritarna demokracija", v kateri si politična elita podreja vse družbene podsisteme. Seveda ne tista politična elita, ki je na oblasti v minulih petinsedemdesetih letih preživela veliko večino časa, od tega desetletja v dejanskem avtoritarnem sistemu, ko politične konkurence sploh niso dopuščali. Ampak to je zgodba, ki jo tako ali tako poznamo, zato se vrnimo k nezaupnici oziroma, kot jo nekateri posrečeno imenujejo, "brezupnici". Ker dejansko je "brezupnica", saj so brez upa na njen uspeh tudi tisti, ki jo formalno predlagajo. Nenazadnje jim lahko to že dolgo beremo z obrazov. Zato gre za vprašanje obstanka desnosredinske vlade zgolj še formalno, neformalno pa se bo politični boj odvijal okoli interpretacije, ali je propad konstruktivne nezaupnice za stranke leve opozicije poraz ali ne. Slednje nakazuje tudi spodnji zanimiv dialog med, kot pravijo nekateri, enem izmed operativcev v ozadju, Golobičevim prvim človekom Bogdanom Biščakom in ustavnim pravnikom Janezom Pogorelcem. Še en dokaz za to je, da so tej dilemi precej časa namenili že na današnji novinarski konferenci; najprej je pomen neuspeha zmanjševal Karl Erjavec, pritegnil pa mu je tudi Marjan Šarec z besedami, da za opozicijo to ne more biti poraz, saj je vendar opozicija (torej prekratka za koalicijo), in kot taka odpira razpravo o povsem napačni smeri, v katero pluje država.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike