Nevladniki: človekoljubi ali sokrivci pri tihotapljenju migrantov v Evropo?

Vir posnetka: Facebook Civilne iniciative za varovano mejo
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih letih smo priča masovnim migracijam v zahodno Evropo, in tudi Slovenija jih kot tranzitna država na svojih mejah močno občuti. Balkanska pot poteka čez naše ozemlje in kljub prizadevanjem varnostnih organov, da bi migracije zajezili, oziroma jih vsaj omejili, se zdi, da je migrantov, ki prečkajo našo mejo, spet vsak dan več.

No, nekateri jim pravijo migranti, drugi begunci, nekateri jih nosijo po rokah, drugi jih sovražijo, nekateri jih vidijo kot žrtve, drugi se bojijo, da bodo samo postali njihove žrtve. A če hočemo o tej tematiki dobiti neko realno sodbo, se moramo oddaljiti od predpostavk, ki temeljijo na čustvih, in se poglobiti v dejstva.

Dejstvo je, da je ogromna večina migracij ilegalna. Migranti v evropske države vstopajo brez dokumentov in brez dovoljenja, torej kršijo zakone. Dejstvo je tudi, da v ogromni večini to niso begunci, saj v njihovih izvornih državah ni vojn ali kakšnih drugih katastrof, pa tudi Nemčija in Švedska nista prvi varni državi. Dejstvo pa je tudi, da ti ljudje v Evropo prihajajo s pomočjo tihotapcev in nevladnih organizacij, ki so navadno vezane na levo-liberalno politično sfero.

Pomagati že, a kaj je prava pomoč?


Nevladniki se deklarirajo kot človekoljubi in pravijo, da je naša dolžnost pomagati človeku v stiski. Se strinjam, potrebno je pomagati. A kaj, ko ima njihova dejavnost največkrat nasproten učinek.

V čem je torej problem? Migrante iz tretjega sveta v razvite države vabi sen o dobrem življenju. Tu pa se zaplete: tihotapcem plačujejo na tisoče evrov, da jih spravijo v ciljne države. Nevladne organizacije, mediji in del politike nato pritiskajo na skupnost in državo, da jih sprejme. Pred časom smo tudi v Sloveniji imeli primer, da je neka organizacija grozila, da bo tožila policijo, če ta določenih oseb ne bo spustila v državo.

Težko je sicer reči, da se nevladne organizacije neposredno okoriščajo z migranti in od njih sprejemajo denar, kristalno jasno pa je, da držijo roko in sodelujejo s tistimi, ki to počno. Skupaj tvorijo nek sistem, torej so tudi nevladniki del trgovine z belim blagom.
Humanitarna ladja ni tista, ki tihotapi ljudi iz Afrike v Evropo, pač pa tista, ki pelje zdravnike, učitelje in kmetijsko mehanizacijo v Afriko.

Kdo so pravi humanitarci?


Kaj pa se zgodi z migranti samimi? Vedeti moramo, da ti večinoma izhajajo iz kultur, ki z evropskim načinom življenja niso kompatibilne. Integracija je zato v veliki meri neuspešna, saj evropskih vrednot ne morejo ali pa nočejo sprejeti. Neintegrirane osebe s ponavadi nizko stopnjo izobrazbe pa v večinskem okolju zelo težko preživijo; ne dobijo službe, zato ustvarjajo svoje zaprte skupnosti in se za preživetje pogosto zatekajo v kriminal, s čimer ogrožajo večinsko prebivalstvo, pa tudi sebe.

V kombinaciji z mnogokrat prisotnim verskim ekstremizmom tako predstavljajo visoko varnostno tveganje za ljudi, za države pa posledično ogromne stroške za njim namenjene socialne transferje in varnostni sektor. Celo Švedi, najbolj odprti med vsemi, so izračunali, da imajo s priseljenci finančni minus. Tako pravi stroka. Politično nekorektno, a resnično.

Je vse to človekoljubno? Ne. Človekoljub je Pedro Opeka. Težave je treba reševati pri njihovem izvoru. Ali si ljudje iz tretjega sveta zaslužijo dostojno življenje? Absolutno. Je dolžnost nas, razvitih Evropejcev, da jim do tega pomagamo? Da. A humanitarna ladja ni tista, ki tihotapi ljudi iz Afrike v Evropo, pač pa tista, ki pelje zdravnike, učitelje in kmetijsko mehanizacijo v Afriko. Humanitarno je dvigniti raven življenja, jih izobraziti, naučiti dela in discipline. To je najplemenitejše, kar Evropa lahko da nerazvitim: dati jim možnost, da lahko preživijo sami.

Mejo med človekoljubjem in tihotapstvom je bilo mnogokrat v zgodovini težko določiti. V mnogih primerih je tihotapstvo dejansko bilo človekoljubno; spomnimo se tistih, ki so bežali pred nacizmom in komunizmom. A organiziranje masovnih migracij kot smo jim priča danes, ne more biti človekoljubno, saj ima popolnoma drugačne posledice. Na koncu sta opeharjena tako migrant kot evropski staroselec.

Avtor prispevka je Rok Frelih, sodelujoči v natečaju za komentatorje Domovine
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike