Nevarna vloga Rusije pri novih napetostih na Balkanu

Foto: depositphotos.com

Če so se pred tednom dni po incidentu na meji med Kosovem in Srbijo napetosti med obema državama za kanček zmanjšale, so se že nekaj dni kasneje sedaj ponovno povečale. Čeprav so bili odnosi na Balkanu precej napeti že pred začetkom vojne v Ukrajini, je sedaj situacija precej zaskrbljujoča. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope. Dogodki zadnjega tedna dokazujejo, da stabilnost pri naših južnih sosedih še ni zagotovljena.

 NATO pokazal zobe

Incident, ki se je na začetku avgusta zgodil na meji med Kosovom in Srbijo, je povzročil pravo paniko tako v obeh državah kot na Zahodu. Vzrok za to ni le nova kosovska zakonodaja, ki prinaša prepoved srbskih registrskih tablic (Srbija ohranja prepoved kosovskih tablic že od razglasitve neodvisnosti Kosova leta 2006 naprej), ampak predvsem naraščajoči kibernetski napadi in načrtne dezinformacijske kampanje. Vir napadov je skoraj zagotovo Rusija, ki ima močan vpliv na državne medije v Srbiji. Tako so se npr. na dan incidenta v srbskem tisku pojavile številne lažne novice o strelih in napadih na meji, ki se v realnosti niso zgodili.

Situacijo je takoj pomiril generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva, saj je prejšnjo sredo na tiskovni konferenci obe državi opozoril, da zveza NATO na Kosovu še vedno razpolaga z enotami, v katerih sodeluje 4.000 vojakov. Poleg tega je omenil, da je NATO pripravljen poslati še več svojih enot na Kosovo, če se bodo napetosti nadaljevale.

Podobno opozorilno sporočilo je poslala tudi EU v četrtek, ko sta se voditelja Srbije Aleksander Vučić in Kosova Albin Kurti skupaj sestala s šefom evropske diplomacije Josepom Borrellom. Kljub dolgim pogovorom kompromisa niso našli, a je Borrell kljub temu izrazil upanje, da bodo našli rešitev še pred 1. septembrom, ko bo sporna kosovska zakonodaja spet pričela veljati.

Črna gora spet brez vlade

Situacija je napeta tudi v Črni gori, kjer je premier Dritan Abazović le po 5 mesecih vodenja črnogorske vlade zaradi sklenitve dogovora s srbsko pravoslavno cerkvijo izgubil glasovanje o nezaupnici v črnogorskem parlamentu (skupščini). To je sedaj že druga vlada po zadnjih skupščinskih volitvah leta 2020, ki je padla po skupščinskem glasovanju o nezaupnici. Črnogorska politika ostaja razdeljena na tri bloke: na črnogorske nacionaliste, ki jih vodi Milo Đukanović, srbske stranke, in zmerne proti-korupcijske stranke. Težava je v tem, da je Đukanovićeva stranka vladala že 29 let (do prejšnjih volitev) in je posledično vpletena v številne korupcijske škandale.

Pred dvema letoma so jo zato zmerne in srbske stranke na volitvah premagale, tudi zaradi podpore prosrbskih volivcev in evroskeptikov. Druga in tudi zadnja vlada, ki v skupščini ni imela večine, oz. je bila manjšinska, je trajala le 5 mesecev in je bila sestavljena iz 8 zmernih ali manjšinskih strank, zato se je v skupščini morala zanašati na negotovo podporo kontroverznega Đukanovića iz opozicije.

Ali bo Črna gora sedaj odšla na predčasne volitve ali pa bodo stranke, ki so zrušile manjšinsko vlado, ustvarile novo vladno koalicijo, kljub številnim špekulacijam v medijih, zaenkrat še ni povsem jasno.

Napetosti na Balkanu ostajajo visoke in imajo potencial za eskalacijo v obliki nemirov in morda tudi oboroženih konfliktov.

BiH spet razdeljena

Pod vedno večjim pritiskom je tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt in BiH na splošno. Razdeljenost med bosanskimi, hrvaškimi in srbskimi strankami še vedno narašča. Hkrati pa ostaja možnost, da bi BiH sprejela novo volilno zakonodajo, ki bi državo še bolj razdelila med tri vodilne etnične skupine.

Bosanski prebivalci in politiki so zato zaskrbljeni in kritični do Schmidta, ki naj bi podpiral takšno volilno reformo. Stare skrbi o razkosanju BiH so ponovno žive, saj se vodstvo bosanske HDZ dogovarja s kontroverznim predsednikom republike Srbske Miloradom Dodikom o bodočih reformah. Skrbi zaradi prihodnosti BiH so prišle do Schmidta in ga razjezile, kar je jasno povedal, ko so ga sarajevski novinarji vprašali, zakaj hoče razdeliti BiH.

Kakorkoli, napetosti na Balkanu ostajajo visoke in imajo potencial za eskalacijo v obliki nemirov in morda tudi oboroženih konfliktov. Vloga Rusije pri tem ostaja pomembna in nevarna. Zahod mora zaradi tega ostati previden in tudi pripravljen na hitro reakcijo v kakršnemkoli primeru eskalacije napetosti v regiji.

13 komentarjev

  1. Bog daj – en lep dober dan – nam beročim in pišočim – vsem skupaj. Kakšna naslovna ilustracija. NATO – je kolikor jaz vem priobalne države Mediterana vkjučil v svoje članstvo: našo SLO. HR, ČRNO GORO, za Albanijo nisem preveril.
    STAR INTERES GB in ZDA je, da VSILJIVI RUSI NIMAJO STIKA S SREDOZEMSKIM MORJEM. Rusi zdaj pakirajo robo in odhajajo z izgubo iz Budve, kamor so se štulili.
    Toliko. L.r.. Janez KK

  2. Posebna opreacija je spodletela.
    Rusija mora spremeniti taktiko, ali pa povečati obseg nestabilnosti. Priročno področje je Balkan in pred vsem Srbija, kjer so Srbi zelo dovzetni za posebne operacije, ki sprožajo vojne in Srbe vedno pustijo kot poražence.
    Rusi se igrajo in skušajo v posebno operacijo povleči se tudi Srbijo.
    Tudi Srbi so nenehno prizadeti, ker jim sosedi nočejo priznati, da so božje ljudstvo, tako kot so Rusi. Naivni pa so dovolj, da se lahko zapletejo v vojno in še enkrat izgubijo. Če ravo verjamejo, da je geslo resnično: Srbi zmagujejo v vojni, izgubljajo v miru. Resnica pa je ravno obratna. V zadnjem času so Srbe prečitali in jim več ne uspeva dobivati v miru in so vedno bolj agresivni. Če nasedejo Rusom se jim lahko dejansko zgodi, da bodo živeli v eni državi, kar si želijo. Ampak bo ta država Srbski pašaluk.

  3. A zdaj je pa Rusija kriva, da so ZDA ustvarile državo, ki sama ni sposobna preživetja. Kje in pod čigavim patronatom so pod prisilo podpisovali sporazum o BIH? In kdo je bombardiral Beograd in ustvaril novo državo kot leglo primitivnosti, kriminala , korupcije in šovinizma? Je bila Rusija avtor tega veleizuma?

  4. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope.
    ***
    Rad bi videl kak dokaz za to. Mislim, da gre za golo natolcevanje.

    Zdaj je treba Rusijo vplesti v vse, kar se vplesti da. Da Amerika na vse načine izziva vojno s Kitajsko tega pa nihče ne vidi. Tajvan je obiskala nova ameriška delegacija, kar bo zagotovo še bolj dvignilo pritisk kitajskemu vodstvu, kar je tudi namen ameriškega izzivanja.
    Amerika in Južna Koreja imata skupne vojaške vaje, kar tudi ne koristi nikomur. Čudi me, da tajvansko in južnokorejsko vodstvo ne uvidita, da jih skuša Amerika zlorabiti za novo proxy vojno, tokrat proti Kitajski, na hrbtu nekoga drugega, ki bo žrtvovan za ameriške interese.

    Interes Amerike je ustaviti skokovit kitajski razvoj, ki preti, da bo Kitajska izpodrinila Ameriko, ki je še vedno prva gospodarska in vojaška sila na svetu. Ameriki je prav malo mar za druge in jih je pripravljena izrabiti in zlorabiti za svoje cilje brez oklevanje. Menda je primer Ukrajine dovolj zgovoren.

  5. BIH kot tamponska država je bila sicer dobro zamišljena, ima pa to pomanjkljivost, da kot država nikoli ne bo funkcionirala. Žal! Menim, da je delitev na dve interesni sferi, zastopana v vseh zavezniških dogovorih, še živa in najbližja realnosti. Razvoj dogodkov to potrjuje.

Komentiraj