Nevarna vloga Rusije pri novih napetostih na Balkanu

Če so se pred tednom dni po incidentu na meji med Kosovem in Srbijo napetosti med obema državama za kanček zmanjšale, so se že nekaj dni kasneje sedaj ponovno povečale. Čeprav so bili odnosi na Balkanu precej napeti že pred začetkom vojne v Ukrajini, je sedaj situacija precej zaskrbljujoča. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope. Dogodki zadnjega tedna dokazujejo, da stabilnost pri naših južnih sosedih še ni zagotovljena.

 NATO pokazal zobe

Incident, ki se je na začetku avgusta zgodil na meji med Kosovom in Srbijo, je povzročil pravo paniko tako v obeh državah kot na Zahodu. Vzrok za to ni le nova kosovska zakonodaja, ki prinaša prepoved srbskih registrskih tablic (Srbija ohranja prepoved kosovskih tablic že od razglasitve neodvisnosti Kosova leta 2006 naprej), ampak predvsem naraščajoči kibernetski napadi in načrtne dezinformacijske kampanje. Vir napadov je skoraj zagotovo Rusija, ki ima močan vpliv na državne medije v Srbiji. Tako so se npr. na dan incidenta v srbskem tisku pojavile številne lažne novice o strelih in napadih na meji, ki se v realnosti niso zgodili.

Situacijo je takoj pomiril generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva, saj je prejšnjo sredo na tiskovni konferenci obe državi opozoril, da zveza NATO na Kosovu še vedno razpolaga z enotami, v katerih sodeluje 4.000 vojakov. Poleg tega je omenil, da je NATO pripravljen poslati še več svojih enot na Kosovo, če se bodo napetosti nadaljevale.

Podobno opozorilno sporočilo je poslala tudi EU v četrtek, ko sta se voditelja Srbije Aleksander Vučić in Kosova Albin Kurti skupaj sestala s šefom evropske diplomacije Josepom Borrellom. Kljub dolgim pogovorom kompromisa niso našli, a je Borrell kljub temu izrazil upanje, da bodo našli rešitev še pred 1. septembrom, ko bo sporna kosovska zakonodaja spet pričela veljati.

Črna gora spet brez vlade

Situacija je napeta tudi v Črni gori, kjer je premier Dritan Abazović le po 5 mesecih vodenja črnogorske vlade zaradi sklenitve dogovora s srbsko pravoslavno cerkvijo izgubil glasovanje o nezaupnici v črnogorskem parlamentu (skupščini). To je sedaj že druga vlada po zadnjih skupščinskih volitvah leta 2020, ki je padla po skupščinskem glasovanju o nezaupnici. Črnogorska politika ostaja razdeljena na tri bloke: na črnogorske nacionaliste, ki jih vodi Milo Đukanović, srbske stranke, in zmerne proti-korupcijske stranke. Težava je v tem, da je Đukanovićeva stranka vladala že 29 let (do prejšnjih volitev) in je posledično vpletena v številne korupcijske škandale.

Pred dvema letoma so jo zato zmerne in srbske stranke na volitvah premagale, tudi zaradi podpore prosrbskih volivcev in evroskeptikov. Druga in tudi zadnja vlada, ki v skupščini ni imela večine, oz. je bila manjšinska, je trajala le 5 mesecev in je bila sestavljena iz 8 zmernih ali manjšinskih strank, zato se je v skupščini morala zanašati na negotovo podporo kontroverznega Đukanovića iz opozicije.

Ali bo Črna gora sedaj odšla na predčasne volitve ali pa bodo stranke, ki so zrušile manjšinsko vlado, ustvarile novo vladno koalicijo, kljub številnim špekulacijam v medijih, zaenkrat še ni povsem jasno.

Napetosti na Balkanu ostajajo visoke in imajo potencial za eskalacijo v obliki nemirov in morda tudi oboroženih konfliktov.

BiH spet razdeljena

Pod vedno večjim pritiskom je tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt in BiH na splošno. Razdeljenost med bosanskimi, hrvaškimi in srbskimi strankami še vedno narašča. Hkrati pa ostaja možnost, da bi BiH sprejela novo volilno zakonodajo, ki bi državo še bolj razdelila med tri vodilne etnične skupine.

Bosanski prebivalci in politiki so zato zaskrbljeni in kritični do Schmidta, ki naj bi podpiral takšno volilno reformo. Stare skrbi o razkosanju BiH so ponovno žive, saj se vodstvo bosanske HDZ dogovarja s kontroverznim predsednikom republike Srbske Miloradom Dodikom o bodočih reformah. Skrbi zaradi prihodnosti BiH so prišle do Schmidta in ga razjezile, kar je jasno povedal, ko so ga sarajevski novinarji vprašali, zakaj hoče razdeliti BiH.

https://twitter.com/N1infoSA/status/1559933136212983809?s=20&t=UZ63uu817tu7ppTZekyZkw

Kakorkoli, napetosti na Balkanu ostajajo visoke in imajo potencial za eskalacijo v obliki nemirov in morda tudi oboroženih konfliktov. Vloga Rusije pri tem ostaja pomembna in nevarna. Zahod mora zaradi tega ostati previden in tudi pripravljen na hitro reakcijo v kakršnemkoli primeru eskalacije napetosti v regiji.