Nespodobno povabilo Marjana Šarca
Še ne dolgo tega sem na Domovini spisal cel komentar na temo, kako nas slovenska politika vedno znova preseneča, čeprav na koncu spoznamo, da nad vsem skupaj v bistvu ne bi smeli biti presenečeni.
Nekaj takšnega je zgodilo pred slabim tednom dni. Če smo še preteklo nedeljo na videz živeli v najbolj politično stabilni državi v Evropi, uživali v sadovih gospodarske rasti, Šarčevi vladi pa čez palec večinsko pripisovali, da dela dobro, se je dobesedno čez noč vse spremenilo.
Predsednik vlade, ki je še v nedavnem intervjuju zatrjeval, da razlogov za padec vlade ni, in je v to, da so »vsi najboljši prijatelji«, prepričal celo tako izkušene politike kot je Matjaž Han, je čez noč obrnil ploščo, vrgel puško v koruzo ter od volivcev zahteval "šarca". Češ, če želite, da učinkovito vladam, mi dajte večjo ognjeno moč, več streliva, več vojakov.
Pri tem je, kot je na Twitterju opozoril Luka Lisjak, spretno vsilil sebi koristen okvir razmišljanja, da njegov odstop avtomatsko pomeni tudi predčasne volitve. Ter ga podkrepil z navedbo, da se o skupnem nastopu na teh pogovarjata s predsednikom SMC, Zdravkom Počivalškom.
Slednje se je ob prvem Počivalškovem nastopu pred kamero izkazalo kot blef brez vsake realne osnove. Pravzaprav je osupljivo, kako plehko manipulacijo si je predsednik vlade privoščil v svojem odstopnem nastopu. Ampak najbrž je vedel, da bodo ljudje ozavestili le njegovo sporočilo, ne pa tudi Počivalškovega demantija, ki razkriva premierjev fake news.
Čeprav je Šarec z odstopom glavno vlogo v tej politični igri prepustil dejanskemu zmagovalcu zadnjih volitev, Janezu Janši, pa je pravilno ocenil, da veliko luknjo v njegovem vsiljenem scenariju predstavlja ravno situacija Stranke modernega centra. Ta se nahaja v politično izgubljenem položaju, a z nezanemarljivimi desetimi poslanci in predsednikom, ki z Janšo in desno-levimi delitvami ni ideološko obremenjen, temveč si želi zgolj izpeljati cilje, zaradi katerih se je podal v politiko. Zavedel se je, da Janšo v drugačen scenarij od predčasnih volitev lahko prepriča le Počivalšek, denimo z obljubo, da bo s svojo avtoriteto prvaku SDS zagotovil potrebne glasove za zanesljivo večino in s svojo avtoritarnostjo garantiral, da mu njegovi poslanci do konca mandata ne bodo skakali v hrbet ali drugače rušili vlade.
Status SMC-ja so kot šibko točko Šarčevega scenarija kmalu prepoznali njemu naklonjeni mediji ter strategi iz ozadij politične levice, ki vedo zgolj to, da si na oblasti ne želijo Janše. Zato so skozi ves teden medijsko utrjevali koncept predčasnih volitev kot prve in edine smiselne posledice padca vlade. Pri tem je najbolj nasmejala Damjanićeva Ninamedia, ki je že dan do napovedanem Šarčevem odstopu predvidljivo izmerila, da si predčasnih volitev želi kar šestdeset odstotkov državljanov, nove vlade z drugim mandatarjem pa samo desetina. Predvidljiva pa je bila tudi uporaba/zloraba znanega nenaklonjenega stališča Ljudmile Novak do Janeza Janše, ki jo levi mediji za jezik čudežno vedno povlečejo ravno v občutljivem obdobju, ki bi ga v politiki lahko označili tudi za "čas molčanja".
Seveda pa je v parlamentarnih demokracijah ob odstopu vlade, še posebej če se ta zgodi v prvem delu mandata in po že tretjih predčasnih volitvah, najbolj smiselna, legitimna in naravna pot iskanje nove koalicijske večine. Še posebej če je vlado mimo zmagovite stranke sestavil prvi poraženec volitev, s polovico glasov zmagovalca in štirimi še šibkejšimi strankami, ki so skupaj celo brez absolutne večine.
Kako se je ta avantura končala, smo videli. In paradoks situacije je, da nove volitve najverjetneje ne bi prinesle drugačnih medblokovskih razmerij. Res da bi Šarec, če bi ga znali prodati kot žrtev in ne krivca za nastal politični kaos, pobral nekaj več na račun izpada dveh levih strank. A razmerja do obeh konservativnih strank ter socialističnega bloka se ne bi bistveno spremenila. Če bi nadaljeval z izključevanjem sodelovanja s SDS, bi v vlado spet moral s Socialnimi demokrati. Ti pa so ga že razglasili za »drugega Janšo«, pri čemer v isti sapi pravijo, da oni z »Janšo« v španovijo ne gredo. Kako bo torej po četrtih zaporednih predčasnih volitvah mogoče lažje sestaviti vlado kot po zadnjih ali kot je to mogoče ta trenutek?!?
Prav zato je Počivalšku, poslancem DeSUS-a in ostalim, ki razmišljajo v smeri nadaljevanja obstoječega mandata v novi koalicijski sestavi, nekorektno in zavajajoče očitati, da lasten interes postavljajo pred koristi države. Resda to drži, a nič manj kot za Marjana Šarca. Kamničan je z odstopom državo najprej potisnil v politično krizo, zdaj pa od poslancev zahteva, da mu omogočijo predčasne volitve, od ljudi pa, da ga izvolijo s prepričljivejšo večino.
Njegov ponedeljkov odstopni performans je tako vseboval kar dve nespodobni povabili. Najprej je Počivalšku na način, kot da sta že dogovorjena, med vrsticami ponudil, naj pusti stranko vnemar, sam pa bo njemu in par izbrancem že omogočil izvoljivost in nadaljevanje dela na gospodarskem ministrstvu. Hkrati pa je volivce Počivalškove (in Bratuškine) stranke pozval, naj raje volijo njega in mu omogočijo, da bodo njegove od ljudi baje prepoznane voditeljske sposobnosti prišle do izraza.
Ta poziv je naslonil na rezultate javnomnenjskih anket, za katere je še do nedavnega trdil, da so zanj nepomembne, nezanesljive in varljive ter da so edina anketa, ki jo priznava, ravno volitve same. In te so mu nazadnje dodelile 13 mandatov, polovico manj od javnomnenjskih napovedi.
No, vsaj v tem, da so volitve edina prava anketa, Šarcu lahko pritrdimo. In karte pred naslednjimi so se z njegovim odstopom na novo premešale. In če Šarec avtomatsko pričakuje, da v njegov prid, je za politika z izkušnjo oblasti vendarle nekoliko preveč naiven. Kot so, če bodo kupili njegovo zgodbo o predčasnih volitvah kot najboljši rešitvi iz dane zagate, (ponovno) preveč naivni tudi volivci.
Pravo vprašanje torej ni, kdo ravna v lastno korist in kdo v korist države, temveč čigava korist se v dani situaciji bolje ujema z državno koristjo.
Upam si trditi, da Šarčevo nespodobno povabilo zagotovo ne.
Nekaj takšnega je zgodilo pred slabim tednom dni. Če smo še preteklo nedeljo na videz živeli v najbolj politično stabilni državi v Evropi, uživali v sadovih gospodarske rasti, Šarčevi vladi pa čez palec večinsko pripisovali, da dela dobro, se je dobesedno čez noč vse spremenilo.
Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka
Predsednik vlade, ki je še v nedavnem intervjuju zatrjeval, da razlogov za padec vlade ni, in je v to, da so »vsi najboljši prijatelji«, prepričal celo tako izkušene politike kot je Matjaž Han, je čez noč obrnil ploščo, vrgel puško v koruzo ter od volivcev zahteval "šarca". Češ, če želite, da učinkovito vladam, mi dajte večjo ognjeno moč, več streliva, več vojakov.
Pri tem je, kot je na Twitterju opozoril Luka Lisjak, spretno vsilil sebi koristen okvir razmišljanja, da njegov odstop avtomatsko pomeni tudi predčasne volitve. Ter ga podkrepil z navedbo, da se o skupnem nastopu na teh pogovarjata s predsednikom SMC, Zdravkom Počivalškom.
Slednje se je ob prvem Počivalškovem nastopu pred kamero izkazalo kot blef brez vsake realne osnove. Pravzaprav je osupljivo, kako plehko manipulacijo si je predsednik vlade privoščil v svojem odstopnem nastopu. Ampak najbrž je vedel, da bodo ljudje ozavestili le njegovo sporočilo, ne pa tudi Počivalškovega demantija, ki razkriva premierjev fake news.
Najšibkejši člen vsiljenega scenarija
Čeprav je Šarec z odstopom glavno vlogo v tej politični igri prepustil dejanskemu zmagovalcu zadnjih volitev, Janezu Janši, pa je pravilno ocenil, da veliko luknjo v njegovem vsiljenem scenariju predstavlja ravno situacija Stranke modernega centra. Ta se nahaja v politično izgubljenem položaju, a z nezanemarljivimi desetimi poslanci in predsednikom, ki z Janšo in desno-levimi delitvami ni ideološko obremenjen, temveč si želi zgolj izpeljati cilje, zaradi katerih se je podal v politiko. Zavedel se je, da Janšo v drugačen scenarij od predčasnih volitev lahko prepriča le Počivalšek, denimo z obljubo, da bo s svojo avtoriteto prvaku SDS zagotovil potrebne glasove za zanesljivo večino in s svojo avtoritarnostjo garantiral, da mu njegovi poslanci do konca mandata ne bodo skakali v hrbet ali drugače rušili vlade.
Status SMC-ja so kot šibko točko Šarčevega scenarija kmalu prepoznali njemu naklonjeni mediji ter strategi iz ozadij politične levice, ki vedo zgolj to, da si na oblasti ne želijo Janše. Zato so skozi ves teden medijsko utrjevali koncept predčasnih volitev kot prve in edine smiselne posledice padca vlade. Pri tem je najbolj nasmejala Damjanićeva Ninamedia, ki je že dan do napovedanem Šarčevem odstopu predvidljivo izmerila, da si predčasnih volitev želi kar šestdeset odstotkov državljanov, nove vlade z drugim mandatarjem pa samo desetina. Predvidljiva pa je bila tudi uporaba/zloraba znanega nenaklonjenega stališča Ljudmile Novak do Janeza Janše, ki jo levi mediji za jezik čudežno vedno povlečejo ravno v občutljivem obdobju, ki bi ga v politiki lahko označili tudi za "čas molčanja".
V parlamentarnih demokracijah je ob odstopu vlade, še posebej če se ta zgodi v prvem delu mandata in po že tretjih predčasnih volitvah, najbolj smiselna, legitimna in naravna pot iskanje nove koalicijske večine.
Seveda pa je v parlamentarnih demokracijah ob odstopu vlade, še posebej če se ta zgodi v prvem delu mandata in po že tretjih predčasnih volitvah, najbolj smiselna, legitimna in naravna pot iskanje nove koalicijske večine. Še posebej če je vlado mimo zmagovite stranke sestavil prvi poraženec volitev, s polovico glasov zmagovalca in štirimi še šibkejšimi strankami, ki so skupaj celo brez absolutne večine.
Kako se je ta avantura končala, smo videli. In paradoks situacije je, da nove volitve najverjetneje ne bi prinesle drugačnih medblokovskih razmerij. Res da bi Šarec, če bi ga znali prodati kot žrtev in ne krivca za nastal politični kaos, pobral nekaj več na račun izpada dveh levih strank. A razmerja do obeh konservativnih strank ter socialističnega bloka se ne bi bistveno spremenila. Če bi nadaljeval z izključevanjem sodelovanja s SDS, bi v vlado spet moral s Socialnimi demokrati. Ti pa so ga že razglasili za »drugega Janšo«, pri čemer v isti sapi pravijo, da oni z »Janšo« v španovijo ne gredo. Kako bo torej po četrtih zaporednih predčasnih volitvah mogoče lažje sestaviti vlado kot po zadnjih ali kot je to mogoče ta trenutek?!?
Kdo je tu državotvoren?
Prav zato je Počivalšku, poslancem DeSUS-a in ostalim, ki razmišljajo v smeri nadaljevanja obstoječega mandata v novi koalicijski sestavi, nekorektno in zavajajoče očitati, da lasten interes postavljajo pred koristi države. Resda to drži, a nič manj kot za Marjana Šarca. Kamničan je z odstopom državo najprej potisnil v politično krizo, zdaj pa od poslancev zahteva, da mu omogočijo predčasne volitve, od ljudi pa, da ga izvolijo s prepričljivejšo večino.
Kamničan je z odstopom državo najprej potisnil v politično krizo, zdaj pa od poslancev zahteva, da mu omogočijo predčasne volitve, od ljudi pa, da ga izvolijo s prepričljivejšo večino
Njegov ponedeljkov odstopni performans je tako vseboval kar dve nespodobni povabili. Najprej je Počivalšku na način, kot da sta že dogovorjena, med vrsticami ponudil, naj pusti stranko vnemar, sam pa bo njemu in par izbrancem že omogočil izvoljivost in nadaljevanje dela na gospodarskem ministrstvu. Hkrati pa je volivce Počivalškove (in Bratuškine) stranke pozval, naj raje volijo njega in mu omogočijo, da bodo njegove od ljudi baje prepoznane voditeljske sposobnosti prišle do izraza.
Ta poziv je naslonil na rezultate javnomnenjskih anket, za katere je še do nedavnega trdil, da so zanj nepomembne, nezanesljive in varljive ter da so edina anketa, ki jo priznava, ravno volitve same. In te so mu nazadnje dodelile 13 mandatov, polovico manj od javnomnenjskih napovedi.
No, vsaj v tem, da so volitve edina prava anketa, Šarcu lahko pritrdimo. In karte pred naslednjimi so se z njegovim odstopom na novo premešale. In če Šarec avtomatsko pričakuje, da v njegov prid, je za politika z izkušnjo oblasti vendarle nekoliko preveč naiven. Kot so, če bodo kupili njegovo zgodbo o predčasnih volitvah kot najboljši rešitvi iz dane zagate, (ponovno) preveč naivni tudi volivci.
Pravo vprašanje torej ni, kdo ravna v lastno korist in kdo v korist države, temveč čigava korist se v dani situaciji bolje ujema z državno koristjo.
Upam si trditi, da Šarčevo nespodobno povabilo zagotovo ne.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
STAJERKA2021
Pa kaj je nekaterim? A jim še ni odprlo oči teh 16 mesecev vladavine "zgubašev". Pa kaj še rabijo. Nobene reforme, samo prepiranje v "njihovi" blaženi koaliciji samih luzerjev. Pa kaj imajo za pokazati? NIČ
Nekateri pa spet isti refren - SAMO DA NI JANŠA!
Ponovna izguba časa z volitvami, pa spet isti Kekeci v koaliciji. Če sedaj ni šlo, a sedaj pa bo? Pa če spet ne bo šlo, pa bodo spet poskusili ali kaj!
Nespodobno bi bilo, sprejeti povabilo JJ? A to je modro? Plačani so tudi zato v politiki, da se dogovarjajo in sprejemajo kompromise, ne pa zavračajo in izključujejo vsako drugo možnost. PLAČANI SO ZA TO IN TO NE SLABO! Če bi lahko, bi delali to do smrti in vlekli denar! Za nas je tem zgubašem malo mar.
Delati iste stvari pa pričakovati spremembe - a to pričakujete! Naivneži!
Alojzij Pezdir
Predčasne volitve po ustavno in demokratično spornem oz. invalidnem sorazmernem volilnem sistemu (po veljavni presoji in odločbi Ustavnega sodišča RS!) absolutno ne bodo spremenile ali celo izboljšale bistvenega in ključnega temeljnega političnega razmerja sil v slovenski politiki, ne bodo uspele motivirati in državljansko odgovorno aktivirati bistveno večjega deleža volilnega telesa (od, žal, že standardne klavrne polovice od vseh volilnih upravičencev!) in ne bodo omogočile državljanom RS bistveno močnejše, trdnejše, strokovno in politično kompetentnejše in tudi demokratično legalnejše in legitimnejše zakonodajne (DZ RS) ter izvršilne veje (Vlade RS) državne oblasti.
Kar pomeni, da nas bodo prvaki ter poslanci vseh izvoljenih parlamentarnih strank - če se kljub obetavnim obljubam in vsaj na videz odgovornim napovedim ne bodo uspeli pravočasno demokratično, strpno ter strateško in razvojno usmerjeno dogovoriti za novo in bistveno močnejšo ter kompetentnejšo in odgovornejšo vlado RS in njej zvesto večinsko vladajočo koalicijo v DZ RS - pahnili v naslednja dobra štiri leta popolnega političnega in razvojnega "praznega teka" oz. "razvojnega "vakuuma" ter nadaljnjega razvojnega stagniranja in zaostajanja ter životarjenja v oklepu "od zgoraj" ali "od spodaj" vsiljene politike "stabilnosti" in "statusa quo", za katerega so preživetveno in zajedalsko najbolj zainteresirani nedotakljivi in varno skriti operativni odločevalci iz politično-kriminalnega jedra vladajoče kleptokracije oz. lobistov "ugrabljene države".
Vse po standardnem ustavno in demokratično spornem sorazmernem volilnem sistemu ter po vsiljenem nareku nedotakljivih mogočnežev "ugrabljene države" sestavljene in izvoljene Vlade RS (od Pahorjeve, preko druge Janševe, Bratuškove, Cerarjeve in do Šarčeve) niso bile sposobne dovolj odgovorno, kakovostno, avtoritativno in učinkovito vladati celoten mandat, vse so bolj ali manj klavrno predčasno odstopile (ali so jim namenili "nož v hrbet" varno skriti odločevalci iz podzemlja "ugrabljene države) in vse brez izjeme so sprejemale le kratkoročne ter čim manj konfliktne "gasilske ukrepe" za trenutno preživetje na ravni "statusa quo" ter vse vlade od leta 2008 so "po balkansko" (Preloži lastno breme na drugega!) alibično odlagale in prelagale ključne in nujne reforme (pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, privatizacije, reorganizacije razvojno zaostalega javnega sektorja ...) na neopredeljeno in čim bolj oddaljeno prihodnost (ter na ramena svojih naslednikov in naših otrok in vnukov).
Nekoliko trpko in jedko lahko ugotovimo, da smo vse od leta 2008 v RS zaradi vse manj strokovno in politično kompetentnih vlad in ministrov z vse krajšimi mandati ter zaradi vse manj demokratično odgovornih in ambicioznih prvakov strank in najvišjih državnih funkcionarjev razvojno bolj ali manj "cepetali na mestu", se medijsko pogrošno in brez haska igrali politikantske in populistične "igre brez meja" na lastnem lokalnem "političnem peskovniku" ter primerjalno vse bolj porazno politično, gospodarsko, socialno, pravno, etično in kulturno zaostajali za primerljivimi državami, sočlanicami EU.
helena_3
"Tokratni intervju v Večeru je bil še posebej nizkoten."
Sem prebrala ta intervju in meni se je zdel zelo korekten. Brez žaljivih pripomb, vljudno je povedala resnico. S svojim zaslepljenim sovraštvom bo moral pač opraviti vsak sam.
mirodel
Prvi je vedno prvi, vsi ostali so pa drugi, tretji …. Se pa zgodi, da sta včasih na istem mestu lahko dva, celo trije, a to je možno le v športu. V politiki pa je PV vedno prvi, ostali pa "takoj za njim".
Bacc
Ljudmile nihče ne "povleče za jezik", da se najobčutljivejših trenutkih za Slovenijo vedno, ampak resnično vedno, pojavi v velikih za desni pol rušilnih intervjujih za katero od mainstream trobil. To počne sama, prostovoljno, zavestno in načrtno.
Tokratni intervju v Večeru je bil še posebej nizkoten. Že to, da jo je intervjuval eden najbolj levo-fanatičnih novinarjev Uroš Esih, je znak, da je morala gospa to trdo priklečeplaziti. Velikega intervjuja v Sobotni prilogi ne dobiš kar tako. In še enkrat: bralci nismo slepi, zato nikakor ni na mestu nekakšno avtorjevo opravičevanje zavestnih in načrtnih potez Ljudmile Novak, češ, uboga..so jo, revico, povlekli za jezik. Še dva ali trije takšni "intervjuji" pa se bo lahko Nsi poslovila od parlamenta. Levi, katerim se prilizuje, je NIKOLI ne bodo volili. Za njih bo vedno podeželska in cerkvena "Ludamila", ob katere klečeplazenju se bodo edino privoščljivo nasmihali: češ, naj se le desnakarji tolčejo med sabo.
Edini volivci, na katere lahko Nsi+Novakokova računa, so na desni. Mislim, da je čas, da stranka zavzame stališče do tovrstnih manevrov in se od njih ogradi. Kar pa dvomim, da se bo zgodilo...
APMMB2
Padec Marjana Šarca volilnega telesa ni streznil.
Možne volitve bodo praktično preslikale sedanjo situacijo. Prišlo bo do majhnih, nebistvenih pomikov in premikov, razmerje Levo:Desno pa bo ostalo enako.
Dobili bomo novega pajaca, ki ga bodo mediji imenovali za predsednika vlade in to bo vse. Malo cirkusa bo vmes, tako da bo ljudstvo mislilo, da je prišlo pod kap, kar bo le velika prevara.
Vse bo isto še naprej in le bridki konec se bo zelo približal.
Če ga je zaznal finačni minister Brtoncelj je resnično zelo blizu, ampak kaj, ko je na Titaniku muzika in dovolj šampanjca, da če se že potapljamo, se dajmo dostojanstveno.
MEFISTO
Šarec lahko le tako reši pri sebi, kar je še mogopče rešiti, da utihne in se vrne na radio GA GA, kjer bo lahko imitiral samega sebe.
In Slovenci bodo imeli prvikrat možnost, da se mu lahko iskreno smejijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.