Nespodobno povabilo Marjana Šarca

Vir foto: pixabay
Še ne dolgo tega sem na Domovini spisal cel komentar na temo, kako nas slovenska politika vedno znova preseneča, čeprav na koncu spoznamo, da nad vsem skupaj v bistvu ne bi smeli biti presenečeni.

Nekaj takšnega je zgodilo pred slabim tednom dni. Če smo še preteklo nedeljo na videz živeli v najbolj politično stabilni državi v Evropi, uživali v sadovih gospodarske rasti, Šarčevi vladi pa čez palec večinsko pripisovali, da dela dobro, se je dobesedno čez noč vse spremenilo.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka


Predsednik vlade, ki je še v nedavnem intervjuju zatrjeval, da razlogov za padec vlade ni, in je v to, da so »vsi najboljši prijatelji«, prepričal celo tako izkušene politike kot je Matjaž Han, je čez noč obrnil ploščo, vrgel puško v koruzo ter od volivcev zahteval "šarca". Češ, če želite, da učinkovito vladam, mi dajte večjo ognjeno moč, več streliva, več vojakov.

Pri tem je, kot je na Twitterju opozoril Luka Lisjak, spretno vsilil sebi koristen okvir razmišljanja, da njegov odstop avtomatsko pomeni tudi predčasne volitve. Ter ga podkrepil z navedbo, da se o skupnem nastopu na teh pogovarjata s predsednikom SMC, Zdravkom Počivalškom.

Slednje se je ob prvem Počivalškovem nastopu pred kamero izkazalo kot blef brez vsake realne osnove. Pravzaprav je osupljivo, kako plehko manipulacijo si je predsednik vlade privoščil v svojem odstopnem nastopu. Ampak najbrž je vedel, da bodo ljudje ozavestili le njegovo sporočilo, ne pa tudi Počivalškovega demantija, ki razkriva premierjev fake news.

Najšibkejši člen vsiljenega scenarija


Čeprav je Šarec z odstopom glavno vlogo v tej politični igri prepustil dejanskemu zmagovalcu zadnjih volitev, Janezu Janši, pa je pravilno ocenil, da veliko luknjo v njegovem vsiljenem scenariju predstavlja ravno situacija Stranke modernega centra. Ta se nahaja v politično izgubljenem položaju, a z nezanemarljivimi desetimi poslanci in predsednikom, ki z Janšo in desno-levimi delitvami ni ideološko obremenjen, temveč si želi zgolj izpeljati cilje, zaradi katerih se je podal v politiko. Zavedel se je, da Janšo v drugačen scenarij od predčasnih volitev lahko prepriča le Počivalšek, denimo z obljubo, da bo s svojo avtoriteto prvaku SDS zagotovil potrebne glasove za zanesljivo večino in s svojo avtoritarnostjo garantiral, da mu njegovi poslanci do konca mandata ne bodo skakali v hrbet ali drugače rušili vlade.

Status SMC-ja so kot šibko točko Šarčevega scenarija kmalu prepoznali njemu naklonjeni mediji ter strategi iz ozadij politične levice, ki vedo zgolj to, da si na oblasti ne želijo Janše. Zato so skozi ves teden medijsko utrjevali koncept predčasnih volitev kot prve in edine smiselne posledice padca vlade. Pri tem je najbolj nasmejala Damjanićeva Ninamedia, ki je že dan do napovedanem Šarčevem odstopu predvidljivo izmerila, da si predčasnih volitev želi kar šestdeset odstotkov državljanov, nove vlade z drugim mandatarjem pa samo desetina. Predvidljiva pa je bila tudi uporaba/zloraba znanega nenaklonjenega stališča Ljudmile Novak do Janeza Janše, ki jo levi mediji za jezik čudežno vedno povlečejo ravno v občutljivem obdobju, ki bi ga v politiki lahko označili tudi za "čas molčanja".
V parlamentarnih demokracijah je ob odstopu vlade, še posebej če se ta zgodi v prvem delu mandata in po že tretjih predčasnih volitvah, najbolj smiselna, legitimna in naravna pot iskanje nove koalicijske večine.

Seveda pa je v parlamentarnih demokracijah ob odstopu vlade, še posebej če se ta zgodi v prvem delu mandata in po že tretjih predčasnih volitvah, najbolj smiselna, legitimna in naravna pot iskanje nove koalicijske večine. Še posebej če je vlado mimo zmagovite stranke sestavil prvi poraženec volitev, s polovico glasov zmagovalca in štirimi še šibkejšimi strankami, ki so skupaj celo brez absolutne večine.

Kako se je ta avantura končala, smo videli. In paradoks situacije je, da nove volitve najverjetneje ne bi prinesle drugačnih medblokovskih razmerij. Res da bi Šarec, če bi ga znali prodati kot žrtev in ne krivca za nastal politični kaos, pobral nekaj več na račun izpada dveh levih strank. A razmerja do obeh konservativnih strank ter socialističnega bloka se ne bi bistveno spremenila. Če bi nadaljeval z izključevanjem sodelovanja s SDS, bi v vlado spet moral s Socialnimi demokrati. Ti pa so ga že razglasili za »drugega Janšo«, pri čemer v isti sapi pravijo, da oni z »Janšo« v španovijo ne gredo. Kako bo torej po četrtih zaporednih predčasnih volitvah mogoče lažje sestaviti vlado kot po zadnjih ali kot je to mogoče ta trenutek?!?


Kdo je tu državotvoren?


Prav zato je Počivalšku, poslancem DeSUS-a in ostalim, ki razmišljajo v smeri nadaljevanja obstoječega mandata v novi koalicijski sestavi, nekorektno in zavajajoče očitati, da lasten interes postavljajo pred koristi države. Resda to drži, a nič manj kot za Marjana Šarca. Kamničan je z odstopom državo najprej potisnil v politično krizo, zdaj pa od poslancev zahteva, da mu omogočijo  predčasne volitve, od ljudi pa, da ga izvolijo s prepričljivejšo večino.
Kamničan je z odstopom državo najprej potisnil v politično krizo, zdaj pa od poslancev zahteva, da mu omogočijo  predčasne volitve, od ljudi pa, da ga izvolijo s prepričljivejšo večino

Njegov ponedeljkov odstopni performans je tako vseboval kar dve nespodobni povabili. Najprej je Počivalšku na način, kot da sta že dogovorjena, med vrsticami ponudil, naj pusti stranko vnemar, sam pa bo njemu in par izbrancem že omogočil izvoljivost in nadaljevanje dela na gospodarskem ministrstvu. Hkrati pa je volivce Počivalškove (in Bratuškine) stranke pozval, naj raje volijo njega in mu omogočijo, da bodo njegove od ljudi baje prepoznane voditeljske sposobnosti prišle do izraza.

Ta poziv je naslonil na rezultate javnomnenjskih anket, za katere je še do nedavnega trdil, da so zanj nepomembne, nezanesljive in varljive ter da so edina anketa, ki jo priznava, ravno volitve same. In te so mu nazadnje dodelile 13 mandatov, polovico manj od javnomnenjskih napovedi.

No, vsaj v tem, da so volitve edina prava anketa, Šarcu lahko pritrdimo. In karte pred naslednjimi so se z njegovim odstopom na novo premešale. In če Šarec avtomatsko pričakuje, da v njegov prid, je za politika z izkušnjo oblasti vendarle nekoliko preveč naiven. Kot so, če bodo kupili njegovo zgodbo o predčasnih volitvah kot najboljši rešitvi iz dane zagate, (ponovno) preveč naivni tudi volivci.

Pravo vprašanje torej ni, kdo ravna v lastno korist in kdo v korist države, temveč čigava korist se v dani situaciji bolje ujema z državno koristjo.

Upam si trditi, da Šarčevo nespodobno povabilo zagotovo ne.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike