Zajem slike spletna stran Scutum Fidei

Že vrsto let se v katoliški Cerkvi pojavljajo skupine in posamezniki – tako laični verniki kot duhovniki – ki opozarjajo, da se je v prevladujoči struji preveč razpasla zmota t. i. modernizma – relativizma, ki se tiče interpretacij Cerkvenih naukov, koncilskih dokumentov, zakramentov, liturgije in še marsičesa.

Vedno bolj so “tradicionalni” verniki prisotni tudi v slovenski Cerkvi, kjer se dogaja pravi mali preporod tradicionalne duhovnosti, zbrane okoli tradicionalne liturgije, katere obisk se je v zadnjih petih letih povečal za faktor 5.

Zasluge za to ima brez dvoma tudi mladi tradicionalno usmerjeni katoliški medij Scutum Fidei, ki ga poleg pobudnika Alena Komana sestavljajo somišljeniki iz filozofskih, teoloških, duhovniških in laičnih vrst. Slednji med drugim najbolj poudarjajo oživitev tradicionalne liturgije, spoštljivo in vredno obhajanje zakramentov (sv. obhajilo kleče in na usta) in dosledno upoštevanje cerkvenih naukov. S svojimi smelo zastavljenimi Youtube posnetki in članki na blogu vnašajo v slovenski prostor vprašanja in pomisleke, ki so bili doslej odrinjeni povsem na obrobje in se jih še vedno na vse pretege skuša utišati.

O t.i. “tradicionalistih” se namreč širi mnogo stereotipov in zmotnih očitkov, ki pa so odločno zavrnjeni denimo v članku na blogu Ad Dominum. Če povzamemo: Kljub prepričanju mnogih sami ne zavračajo 2. vatikanskega koncila, niti misala iz leta 1969, poleg tega so v popolni edinosti s Cerkvijo, želijo le dostojno obhajati obliko svete maše, ki nikoli ni bila zavrnjena, kaj šele prepovedana (slednje poudari Benedikt XVI. v okrožnici Summorum Pontificum). Nasprotno, kot sami poudarjajo, gre ravno pri Novus Ordo maši, ki jo poznamo danes, za obliko, ki v resnici ne izhaja neposredno iz določil 2. Vatikanskega koncila, pač pa je plod mnogih napačnih interpretacij in praks, ki so bile sprva dovoljene le pogojno, sčasoma pa prevzele vodilno vlogo.

A njihova prizadevanja za redno obhajanje tridentinske sv. maše so bila s strani slovenskih škofov že večkrat brezkompromisno in po hitrem postopku zavrnjena – trenutno je tako javno obhajanje dovoljeno le enkrat mesečno, sicer pa se morajo ljubitelji tradicije k bogoslužju odpraviti v Trst, Zagreb, Celovec ali drugo tuje mesto v bližini. Poleg tega je dejstvo, da so duhovniki, ki izrazijo naklonjenost tradicionalni sveti maši s strani kurije zapostavljeni, zasmehovani, delovanje se jim onemogoča, celo prepoveduje se jim sodelovanje pri medijih, kot je že omenjeni Scutum Fidei.

Kljub omejitvam pa se njihova skupnost hitro širi. Posebej intenzivno med mladimi, ki, kot pravijo, niso tako obremenjeni z duhom modernizma, ne iščejo več “kitarskih” maš in zrelativiziranega nauka, pač pa resno, globoko in nespremenljivo duhovnost ter skrivnostnost in posvečeno lepoto liturgije. Torej tisto, česar jim današnji svet ne more ponuditi.

Čaščenje pepela ali ohranjanje ognja?
Gotovo nekateri javno izpostavljeni “tradicionalisti” svojemu polu ne delajo usluge z občasnim posploševanjem in udrihanjem vsevprek, ki je očitno skušnjava, za katero so sami posebej dovzetni. A po drugi strani je vedno bolj očiten strah in znašanje slovenskega cerkvenega vodstva nad deležem občestva, ki najde največ svetega v liturgiji, kakršna se je obhajala mnoga stoletja pred nami. Na mestu se je vprašati, kaj je takšnemu odnosu vzrok in namen.

Najbolj farizejsko in nečimrno je namreč zviška gledati na katoliško tradicijo srednjega in novega veka ter jo označiti za mračno in zgrešeno, hkrati pa trditi, da smo se v pokoncilskem duhu vrnili k prvi Kristusovi Cerkvi – to je fraza, ki je bila v zadnjih desetletjih neštetokrat zlorabljena.

Na nas je, da izstopimo iz jame senc, ki jih vodilna miselnost projicira na stene, se poučimo o tradiciji, ki ni čaščenje pepela, temveč ohranjanje ognja, in poskusimo razumeti doživljanje drugih. Imajo nam veliko pomembnega (a včasih pozabljenega) povedati, njihov namen pa je isti, kot naj bi bil namen vsakega katoličana: Delati vse za zveličanje duš.

48 KOMENTARJI

  1. To, kar prinašajo tradicionalisti, je izjemno dragoceno in dobrodošlo. Tudi sama sem na marsikaj postala pozorna na kar prej nisem bila. In sem celo glede nekaterih stvari spremenila mnenje.

    Škoda, škoda, da Alenova nečimrnost in napuh posoljena z obilico žaljivosti in zasmehovanja vseh okoli sebe (vključno s cerkvenimi dostojanstveniki) podirata čisto vse, kar se trudijo graditi. Poleg tega – namesto, da bi poučevali o TLM in zmotah 2. vatikanskega koncila, išče in problematizira čisto vsako stvar, ki se dogaja v cerkvi in ljudem pomaga pri duhovni rasti – tudi te programe žali, zasmehuje ljudi, ki se jih udeležijo in nekatere stvari celo lažnivo predstavlja in s tem izgublja kredibilnost.

    Tudi, če ima mnogo zanimivega znanja, ga zaradi načina in odnosa ni več mogoče gledati.

    Če bi zamenjali voditelja, ki bi vsebino, ki jo res izjemno dobro poznajo, podajal z odločenostjo in ljubeznijo – z držo očetovske ljubezni, ne pa držo nevzgojenega mulca, ki si sam daje naziv “alfa”, bi bila tako doseg kot sprememba mišljenja pri ljudeh bistveno večja.

    No, hudič že ve, zakaj je voditelj kakršen je. Ker tako očitno ščiti cerkev pred tem, da bi dejansko prišlo do spreobrnitev v večjem številu. Žal. 🙁

    • Zaradi Alena je Scutum Fidei, kar je. Zaenkrat nihče drug kljub sredstvom ni uspel ponovit kaj takega, neverjetno, kakšen napuh mora biti v vas, da zviška gledate na nekoga, ki dejansko dela za spreobrnitev in ga obtožujete le-tega. Vprašajte škofa, če ga je prišel napuhnjeno prosit za redno TLM. Je pa itak tipično, da se pri vsem cerkvenem zanemarjanju reverence in družbenega kraljevanja Kristusa vedno najde nekdo, ki ima kaj za bleknit o tistem, ki poskuša stvari reševati. Te neumnosti neprestano poslušamo, še vedno pa ni nihče od kritikov poskusil s čim podobnim.

  2. Razpuščenost pri vzgoji za družino in rodnost, namsto tega osvoboditev “ženske”, kar je skoraj uničilo krščanstvo po globini in številčnosti. Drugo so kugo nezaupanja in nemorale povzročili s širjenjem duhovniškega pedofilskega pohujševanja mladih, zlasti homoseksualne kuge. Kdo tukaj dopušča, širi, taji? To so vprašanja, ne pa ali bomo prejemali hostijo na usta ali na roko! To je treba razčistiti, sicer velik del vodstva male črede ni več del Kristusove črede. Menda so med njimi “odlični duhovniki”!!! Fuj!!! Potem povezave ludomilih s komunisti! Uničujoče eno in drugo!
    Ni čudno, da idealisti odhajajo-rešujejo svoje duše z odhodokm v misijone in ti “dušebrižniki” se jih z veseljem otresejo!

  3. Smo v času, ko je potrebno odgovoriti na temeljno vprašanje: ali je narava nad človekom, ali je človek nad naravo?
    Danes je izrazito močna struja, ki odgovarja suvereno: človek je nad naravo!
    Od tod številne deviacije, številni odkloni in sveda naizbežno povdarjanje : jaz sem ateist!
    Namreč samo ateizem lahko utemelji domeno, da je človeštvo nad naravo.
    Ateisti ne priznavajo avtoritete, saj domnevajo, da avtoritete, torej Boga ni, da so sami avtoriteta. Kako?
    Če je človek sam po sebi avtoriteta, potem je na svetu nekaj milijard avtoritet, potem vlada svetu anarjija, saj če je na milijarde avtoritet, potem avtoritete ni, potem je anarhija.
    To najlepše vidimo pri današnji opoziciji, pri levici.
    Med njimi ni avtoritete. Vsi so avtoriteta. In vsi so anarhija.
    Edina avtoriteta je denar. Tega za vse avtoritete ni dovolj, zato se bojujejo za njega in nastaja kaos.
    Enako je v svetu, kjer ni več avtoritete, vlada smo še denar.
    Ateisti ne priznavajo Boga. Edini bog je denar.
    Denarja je vedno premalo. Reveži ga nimajo, ostali pa ki ga imajo, ga vedno imajo premalo. Zato so nezadovoljni, nesrečni.
    Zato je svet nesrečen, če ravno ljudje živijo bolje, kot kdajkoli.
    Kljub vsemu so nesrečni in da to dokazujejo, iščejo nesrečnike po svetu in se slikajo z njimi s čimer želijo pokazati svojo nesrečo.
    Kar pogljte si Tanjo Fajon. Ne more živeti brez revežev. Vedno jo spremljajo. Vedno se skriva za njimi. Pa ji kaj manjka? Denarja prav gotovo ne. Ostalo, ostala pa….. Saj je ateistka, mar ne?

  4. Moj pogled na to temo: “kitarske” maše tudi mene ne nagovorijo. Kar se pa obhajila na roko tiče, zna biti pa še bolj spoštljiv kot tisti “na usta”. Se še spomnim, kako smo otroci klečali pred obhajilno mizo in tisti bolj poredni so se “pridno” suvali in ščipali – dokler je bil duhovnik na drugi strani mize in jih ni videl. Starejši so pa nas otroke grobo odrivali, da so bili prej na vrsti. “Pobožno”, ni kaj :))
    Vse je v srcu, bi rekla jaz. Tudi “kitarska” maša lahko “dvigne” človeka, ki mu je ta sodobna cerkvena glasba blizu. Meni ni.
    Druga stvar, ki jo opažam tudi v cerkvenih “MSM” medijih, pa je relativizacija nauka in postavljanje človeka na mesto, ki pripada Bogu. Ampak to ni zaradi 2. vatikanskega koncila. To je posledica razvoja človeške družbe, ki preveč naseda limanicam hudobnega duha.
    Zato pozdravljam zanimanje mladih za tradicionalne krščanske vrednote. Jaz jih dostikrat nisem živela, priznam. Sem pa občudovala nekatere stare tete, ki so živele po njih in so bile krasne ženske. Lepe na znotraj – nekaj čisto drugega kot sodobne feministke.
    Vseeno pa – zunanja oblika je eno; tisto, kar vodi človeka “na znotraj”, pa nekaj čisto drugega. Pa kitare gor ali dol.

    • Helena, dej petko! Popolnoma se strinjam s tabo!
      Dodajam pa…..Cilj je važen! Oblike poti do tja pa so različne! Pa kristjana moraš v življenju začutiti, ker mora biti drugačen v vseh pogledih! Poznam nekaj sumljivih kristjanov, ki jim po nobenem obredu ni pomagalo, da bi me v tridesetih letih nehali ignorirati! To me bolj pohujšuje kot kaki vase zaprti obredarji! Duh, Duh je, ki poživlja! V nas se mora naseliti in se v nas dobro počutiti!

  5. Malo več tradicionalizma ne bi škodilo. Na Youtube gledam Scutum fidei in ne vidim nič spornega. Če je menihom, na primer Karuzijanom, dovoljeno, da ne spremenijo svojih 900+ let starih pravil, zakaj ne bi bili strpni tudi do laikov, ki si želijo tradicionalne maše. Latinska maša ima svoj čar.

  6. Nevem no. Kot mlad laik, ki ga “kitarske maše” velikokrat ne privlačijo se mi zdi, da se Scutum fidei nevarno v nasprotno smer odvrača od smisla. Navse zadnje mašne liturgije niso postavil Jezus (razen seveda evharistije, ki pa je pri njemu potekala precej drugače). Kar bi rad povedal je, da privlak mladih k tradicionalni maši je diametralno nasproten privlaka k modernim madinskim “kitarskim” mašam.
    A na koncu ne obsojam nobene izmed njih, ker menim da te nobena specifična oblika maše ne bo odrešila ampak vera. In to teološko liturgično prepiranje ali je bolj spoštljivi da prejmeš na roke ali na usta, ali bi mogel v rem delu klečati ali stati, se mi zdi presneto farizejsko početje, torej početje mimo smisla.

  7. Rad bi podelil en vidik, ki sem ga doživel zadnjo nedeljo (21.3) pri sv.maši ob 10h na Žalah. Žalski kaplan Aljaž je eden izmed duhovnikov, ki rad (če se tako izrazim) mašuje po tridentinsko. Sklepam, da je tudi član Ad Dominum združenja https://addominum.si/, saj ga lahko vidimo na fotogalerijah na tej spletni strani, ko mašuje.
    Omenjeno nedeljo je maševal, pri čemer so bili pri obredu tudi njegovi somišljeniki – trije fantje. S tem ne bi bilo prav nič narobe, če en (edini v cerkvi!) ne bi bil brez maske, drugi z masko, ki ni pokrivala nosa. In kar me je posebej zmotilo je, da so vsi trije bili obhajani na usta. Resda so čakali čisto na konec obhajila, a niso bili zadnji obhajani, da ne omenjam klepetanja. Po drugi strani je tudi res, da se je kaplan trudil, da je zelo pazljivo delil obhajilo. Naj dodam, da se je na Sv. Jožefa enako zgodilo, s čimer je bil prvi (!) obhajan en fant na usta. Sledili so ostali verniki…

    Po koncu maše sem s fantoma govoril in jima povedal, da smo dolžni nositi maske. Nista nič komentirala, temveč samo odšla ven iz cerkve.

    Naj dodam, da se ne morem znebiti občutka, da se tile mladi obnašajo kot da so nekaj več, da so edini “pravi”, se držijo zase itd. Ampak kakorkoli, omenjeno obnašanje v cerkvi vse prej kot vzorno in očitno podprto s strani kaplana, ki se ne drži navodil škofovske konference.

  8. Tako je Simon. Tradicionalne, ali sodobne maše, če so spoštljivo opravljene so dobre. Pustite ljudem, da se odločajo za tiste, ki jih bolj duhovno obogatijo.

    Pri vsej množini sv. maš, ki jih imate po mestih, bi lahko uvedli tudi eno po starem obredu in ustregli ljudem, ki si tega želijo !!!

  9. Scutum Fidei je nekaj najbolj poživljujočega in evangelizirajočega, kar se je zgodilo v zadnjih desetletjih v Katoliški Cerkvi v Sloveniji.

    Njihova zvestoba Resnici in želja po prinašanju le te med ljudi je kvečem zavidanja vredna in bi jo morali občudovati.

    Kar se tiče tegale Alena: človek je svetlobna leta pred vami in dela stvari, ki jih noben drug ni zmožen niti nima poguma. Že zato je alfa. Kogar boli njegov način podajanja vsebin, naj se raje vpraša o svoji občutljivosti in nezmožnosti videti resnico.

    Lahko mu samo rečete hvala, ne pa da se delate, kot da bi BREZ njega že vsaka najmanjša župnija imela TLM ter da so se pred njim škofje do tradicionalistov obnašala prijazno in korektno.

      • Vse po vrsti od škofov do drugih aktivnih kristjanov zmerja z boomerji. Norčuje se iz vsake pobude (Eksodus, DiŽ, Iskreni, Prenovo v duhu (ne glede na to, da so v teh okoljih številna spreobrnenja in celo ozdravljenja – se pravi so obilni sadovi,…).

        Čeprav čisla svetnike, mu je pokorščina v cerkvi tuja zadeva (svetniki – od Patra Pija do Arškega župnika – so bili vedno pokorni cerkvi, pa čeprav so v nekem obdobju od istih ljudi nastradali), zasmehuje vse župnike (posvečene osebe!), ki pri maši uporabljajo kitare in so bolj sodobni – skratka vse, ki niso privrženci TLM in jih označuje za moderniste. Po njegovem pa je bolje biti ateist, kot modernist. Zelo rad (kot levičarji) tala žaljive nalepke, sebe pa imenuje “alfa”, kar je približno tako, kot da moraš sam razlagat, da si pošten – določene lastnosti ti “dodeli” družba, če se temu primerno obnašaš. Predvsem pa je zelo nekrščansko hrepeneti po nalepkah od ljudi.

        Ogledalo bi mu zelo koristilo. Zelo rad se namreč norčuje iz ljudi, tudi tistih, ki ga opozorijo na “atitude”, češ, da so preobčutljivi, sam pa dejansko ni sposoben sprejeti niti konstruktivne kritike.

        Po drugi strani pa ima veliko znanja in vmes pove marsikakšno modro.

  10. Medtem ko sem čakal, na objavo, sem naletel na https://scutumfidei.si/2021/03/koronakracija-ali-ko-se-zlocin-preoblece-v-clovekoljubje/. Naj si vsak ustvari svoje mnenje.

    Veteranka, v osnovi se strinjam s teboj. Kolikor vem, scutumfidei ima take redne maše, vsaj po spletu bi sklepal. Ampak ne morem se izognit vtisu, ki sem ga dobil preko teh par mladih (no, na mašah niso samo oni), da se ti, ki se dobivajo na teh mašah, domišljajo da so nekaj več, da zviška gledajo na nas običajne vernike, ki sprejemamo obhajilo na roko. Požvižgajo se na korono oz. se ne držijo navodil SŠK, oziroma sledenje nekim smernicam dajejo nad to. Skušam razumeti in do neke meje razumem zakaj to počnejo. A kar pa me boli, je to, da čutim delitev Cerkve, da smo mi in oni, ki so boljši, nekaj več (naj me kdo popravi, če se motim). In ta delitev se čuti, si bom drznil na glas povedati, v nesprejemanju sedanjega Papeža in Cerkve (vodstva) take kot je sedaj. Ki ni idealna, drži. Ampak zame to ni način, ki bil po Sv. Duhu, ki je Duh edinosti. Zame mi delujejo kot neka sekta.

    Naj poudarim, da je zgornje razmišljanje nastalo na osnovi tega kar sem videl, doživel v živo, predvsem v kontekstu župnije Sv. Križ na Žalah. Par člankov na webu sem samo preletel. Bom vesel, če mi kdo tudi iz drugega zornega kota predstavi kak pogled.

    • Spoštovani g. Simon2.

      ScutumFidei nima nobenih maš. Svete maše že od 2013 organizira skupina vernikov, ki je od 2015 uradno Stalna skupina sv. Jožefa, ki povezuje večje število vernikov iz vseh slovenskih škofij. Svete maše vernikom te skupine, ki pa svete maše objavlja javno, mašuje več slovenskih in tujih duhovnikov, ki na mesečni ravni zagotavljajo zakramente in sveto mašo v skladu z določili, določenimi v motupropriju Summorum Pontificum, ki ga je leta 2007 izdal Benedikt XVI. Torej, ne gre za nobeno sekto!

      Vaša razmišljanja nastajajo na popolnem nepoznavanju skoraj desetletnega delovanja skupine vernikov in duhovnikov, ki zagotavljajo svete maše v skladu z Rimskim misalom sv. Janeza XXIII., katerih se lahko udeležuje kdorkoli. To je popolno nasprotje sekte. Nuditi širšemu krogu ljudi nekaj popolnoma zastonj, z vsemi potrebnimi dovoljenji ni sektaštvo.

      Torej, na kratko. ScutumFidei je medijski projekt, ki je popolnoma neodvisen od spletne strani Ad Dominum, ki je namenjena spletnemu obveščanju o aktivnostih skupine sv. Jožefa.

      Vaše podtikanje sektaštva, delitev, blatenje z ljudi nesprejemanjem papeža in hierarhije je skrajno podlo.

      Če pa mislite, da morajo v Cerkvi vsi biti taki kakršni ste vi, Emanuel, ali kdo drug, se krepko motite. Tudi, če mislite, da verniki nimajo pravice do kritike vodstva in stranpoti v Cerkvi, se krepko motite. Edinost je veliko več kot to!

      Preberite si to pojasnilo:
      https://ad-dominum.blogspot.com/2016/01/ne-rusimo-edinosti-sluzimo-cerkvi.html
      Povsem jasno je, da smo mi, ki organiziramo in se udeležujemo tradicionalnih svetih maš, zvesti sinovi Cerkve. Nikakor ne nasprotujemo izročilu in zakramentom. Ravnamo se po uradnih navodilih hierarhične Cerkve, podložni smo papežu, škofom in duhovnikom.

  11. hehe… ena sama debata o tem, kdo je pravi kristjan…

    pravega kristjana ni in nikoli ne bo obstajal.. pravi kristjan je 500 let nazaj komaj čakal na vikend, da so skurili kako čarovnico…

    https://en.wikipedia.org/wiki/No_true_Scotsman

    pa si preberte, kaj je narobe z “pravi kristjan” zadevo…

    zraven pa še do onemoglosti jamranje, kako so kristjani ogroženi in kako jih vsi jeb*jo v glavo..

    vaša resnica ne temelji na tem, ali je jezus res vstal od mrtvih.. vaša resnica temelji na tem, kaj so verjeli vaši starši.. če bi bili vaši starši muslimani, bi vi verniki bili muslimani… in zato so vse vere navadna pravljica… rezultat 2+2 ne more bit odvisen od tega, kaj vaši starši verjamejo..

    streznite se že enkrat…

  12. Dejstvo je,da se je nekaj zgodilo,nekaj pa je pravljični svet in RKC in res je tudi,da je RKC svojo pravljico do sedaj dobro prodajala.
    Toda,čas prodajanja pravljičarstva,na tak način se izteka.Če se je nekaj zgodilo npr.1.aprila se je zgodilo 1.aprila in ne 31.marca.

  13. Nikakor se ne mešam v tu naštete motive in zavzemanja. Moj edini namen je spomniti, da je Drugi vatikanski cerkveni zbor v svoji Konstituciji o svetem bogoslužju posvetil celo poglavje (GL1 in dalje) petju in glasbi pri svetem bogoslužju. Sporočilo (in naročilo) koncilskih očetov je bilo, da se skrbno ohranja in neguje gregorijansko petje, različne vrste stare in nove cerkvene polifonije, cerkvena glasba za orgle in druga dovoljena glasbila, ter cerkveno liturgično in nabožno ljudsko petje. To pomeni, da je koncil ne le dovolil, marveč posebej priporočil (“ukazal”!), da se uporablja pri svetem bogoslužju (tudi) znamenite skladbe, polifona oratorijska dela v latinskem jeziku. V priporočilih, da bo petje pri opravilih kolikor mogoče kvalitetno in dostojno vzvišenosti dogajanja, gre celo tako daleč, da priporoča, da v primeru, da celebrant ni vešč petja, namesto njega pete dele opravi drug, petja vešč klerik. In tako naprej. Naj sklenem, da so na območju slovenskih škofij vodilni mojstrsko – proti priporočilom in navodilom Konstitucije – docela zatrli stoletno prakso/izročilo izvajanja vrhunskih stvaritev – maš in oratorijev itd. – v latinščini (in drugih jezikih). Na ta način so seveda uničili najdragocenejšo nacionalno dediščino. Večna hvala in slava jim…

      • Ja, tudi komunizem je bil dober, vendar je njegova implementacija šepala. Naivnost ali hotena naivnost t.i. ”desničarskega” ali pa ”konzervativnega” tabora je res neskončna.

      • G. Janez, na temo IIVK vem ogromno in vplivih nanj tudi, tako, da prosim, ni potrebno biti pokroviteljski. Vem ogromno od tega, da je že takrat (kot tudi danes v času interneta) poleg koncila potekal še vzporedni ”medijski koncil”. Ve se, kako so sporočila ”spinali” takratni radijski in časopisni mediji. Ve se tudi, da so prvo delovno gradivo že po prvi seji zabrisali ven, ter kot izvedence t.i. ”perite” izbrali do nedavna sporne teologe npr. Hansa Künga. Ve se tudi, da je dokumente potrdila večina škofov in kardinalov, tudi tistih, ki se kasneje presenečeni z implementacijo absolutno niso strinjali. In ve se, da so veljavni dokumenti napisani nejasno, nerazločno, kar olajšuje morebitne zlorabe (in se je pokazalo kot ključno v času od koncila).
        Toda kljub vsemu je potrebno zadeve izboljševati znotraj Cerkve, Vi g. Janez pa menim, da se spogledujete s sedevakantizmom, to pa jaz nisem in nikoli ne bom.

      • Ja znotraj Cerkve, samo je potrebno definirati, kaj Cerkev je. Heretiki so zunaj Cerkve in modernisti so najhujši heretiki v zgodovini Cerkve ( to je povedal Sv. Pij X. ). Kar se tiče ”sedevacantizma”, pa so bili ”sedevacantisti” svetniki in tudi papeži v preteklosti ( pred II. Vatikanskim koncilom seveda ). Bi pa nekateri danes raje sprejeli satanizem kot pa sedevacantizem.

  14. Najbolj zagrizeni so ponavadi povratniki, ki gredo iz ene skrajnosti v drugo. To pozna že Cerkvena zgodovina. Prisoten je duhovni napuh, biti nekaj posebnega, ekskluziva. In kot je napisano v članku: “tradicionalisti” svojemu polu ne delajo usluge z občasnim posploševanjem in udrihanjem vsevprek, ki je očitno skušnjava, za katero so sami posebej dovzetni.”

  15. Tradiconalisti so ekstremisti, ki so nastali kot odziv na Cerkev, ki je zašla. Sami pa se ne zavedajo, da so tudi sami del istega problema. Odtujenost od sočloveka. Ne nagovorijo ljudi, ker ne morejo. Razen mnoge patološke kristjane. Vsekakor to bo še malce rastlo, potem pa bo izginilo tako kot je prišlo.

    Nagovorijo predvsem tiste, ki menijo, da je rešitev ta, da se zavrti čas nazaj. Menijo, da če se bo živelo po tistih “pravilih”, ki so veljala v določenm času zgodovine, pa bo vse vredu.

    Žal pa ne vidijo trenutnega časa in ne zmorejo evangeljsko pristopiti do ljudi. Tipičen arhetip tega je tale Alen, ki je v bistvu poln duhovnega napuha in izpade kot nesramen nastopač. Nekajkrat sem ga gledala in se čudila kdo naseda takim ljudem. Ni pa to nič novega vedno se najdejo taki tipi.

    Uredništvu Domovine priporočam, da ne dajete prostora takim radikalcem, ker boste izpadli neresni.

  16. Ta zapis (je še daljši, je zapisal v mesecu februarju eden izmed slovenskih škofov)
    Izključujoče, predvsem pa mnogokrat na sovražen
    način podane zahteve nekaterih po obhajanju
    izredne forme so namreč tudi posledica pomanjkljivega
    uresničevanja liturgične reforme drugega
    vatikanskega koncila, ki ji še zmeraj botruje
    zavračanje koncilskega nauka. Pri tem prihaja do
    razhajanj in celo do grožnje razkola, ki ni zgolj
    liturgične, temveč tudi doktrinarne in ekleziološke
    narave. Nekateri verniki, ki prisegajo zgolj na
    tradicijo, se pri svojih nasprotovanjih koncilskim
    reformam naslanjajo na nekatere kardinale, škofe
    in teologe, ki so v svojih teoloških izrazih, učenju
    in liturgičnih praksah bolj zavezani tradiciji, kar je
    sicer povsem legitimno, dokler niso v nasprotju z
    naukom in smernicami drugega vatikanskega koncila.
    Papež Frančišek je nedavno jasno povedal, da
    tukaj ni eksperimentiranja: Sem v Cerkvi ali pa nisem.
    Če namreč ne sprejemam učenja in smernic
    drugega vatikanskega koncila, tudi glede liturgije,
    sem zunaj Cerkve; torej sem v razkolu oziroma v
    sekti. To je treba jasno vedeti in glede tega sprejeti
    tudi posledice.
    Nekateri, ki prisegajo zgolj na tradicijo v Cerkvi,
    so vedno bolj drzni tudi v zahtevah do Cerkve,
    da izobči iz svojega občestva tiste, ki so že itak na
    robu katoliške vernosti in morale. Pri tem pa sami
    ne pomislijo, da so tudi oni na robu, če že ne celo
    zunaj. Pri njihovem početju jih prikrito, kakšen pa
    tudi javno, podpirajo celo nekateri duhovniki, ki sicer
    simulirajo edinost s papežem in krajevnim škofom,
    v liturgični praksi pa ravnajo samovoljno, kar
    pa pri nemalo vernikih še dodatno prebuja dvome
    o verodostojnosti in celo poštenosti obhajanja svetega
    bogoslužja na tak način. Obe liturgični formi,
    izredna in redna, tako tudi zaradi takšne dvoumnosti
    postajata polje za merjene moči ene proti drugi,
    pri čemer prihaja do neprijetnih in pohujšljivih
    napetosti; kot so na primer način delitve svetega
    obhajila, poklekanja, sodelovanja, vrsta in uporaba
    liturgičnih oblačil (…)

    • Martin, ta zapis je smešen in patetičen. Poln napak, predsodkov in brez vsakršne samorefleksije.

      A ta škof se boji pisati javno, se podpisati in se igra klerikalizem v občilih za izbrance? Naj lepo javno objavi ta svoj brezvezni članek in pričakuje resno kritiko zapisanega. Na žalost osamljeni škof nima resnega tajnika in svetovalcev, ki bi mu bili sposobni popraviti in uskladiti članek z resničnostjo.

    • Res je, to napisal škof Štumpf, vendar pa to pisanje ni bilo javno, ampak poslano v Sporočilih škofij. Ne vem, čemu ga sploh javno citirate, namenjeno je bilo njegovim duhovnikom, ne splošni javnosti?

      • Odgovar @Matevž24. marca 2021 ob 12:47 At 12:47
        Nekaj podobnega (v zelo širokem pomenu) je škof Štumpf to povedal tudi Alenu, saj ga je Alen Koman povabil na pogovor-intervju. Tako da to, kar sem zapisal (povzel), ni nekaj novega in v nasprotju z doktrino Cerkve. Če bi bilo, bi bilo kar odmevno v tako imenovanem klepetalniku/forumu slovenskih duhovnikov.

      • Matevž, tudi vi niste duhovnik ali diakon, bogoslovec, pa ste prišli do tega zapisa oziroma poznate ta zapis. Le od kje? Dvojna merila z vaše strani?

  17. Spisani članek je precej navijaški. Sicer je super, da se o tej temi piše in diskutira, ampak vseeno bi bilo koristno, da se upošteva dejstva in resnico. Pa se bom v tem komentarju ustavil samo na youtube kanalu Scutum Fidei (SF).
    Kot prvo bi morda bilo koristno priznati, da je SF (še enkrat, pišem o youtube kanalu) izrazito senzacionalistični. Svojo javno podobo gradi preko ekscesa in to gotovo ni dobro. Nekdo, ki je Kristusov učenec gradi na dialogu in tega v SF pomembno umanjka. Razumljivo je, da so časi težki in z dialogom le počasi prideš do prepoznavnosti, a taka pot je za katoličana napačna in zgrešen cilj je prej pravilo kot izjema.
    V članku zapišete, da je zadevo poskuša na vse pretege utišati. Sam tovrstnih tendenc nisem zaznal, pa preberem precej. Seveda so do SF (tudi) odklonilna stališča, ampak to spada zraven, sploh, če je koncept tak kot je. To da se izrazi nezadovoljstvo ali celo odpor pa menda še ne pomeni utišanja? Kot si SF vzame pravico do grobe obravnave aktualnih tem, mora podobno grobost pričakovati tudi v odnosu do njega. Ne rečem, da je to prav iz katerekoli strani, ampak tako pač je. Sploh, če si tudi sam težak. Morda pa velja v tem smislu omeniti tudi blokade na družabnih omrežjih večine, ki se s poslanstvom SF 101% ne strinjajo.
    V članku so stereotipi sicer res (delno) zavrnjeni, a v pogovorih se dovolj dobro izrazi linija, ki vodi ustvarjalca. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je glavno vodilo njihovih idej drža škofa Lefebvra, ki ni bil v ‘popolni edinosti’ s Cerkvijo in je povsem zavračal 2VK. Odpor do koncila veje iz praktično vsakega videa, ko nanese na to temo, pa je seveda priročno dejati, da s koncilom sicer ni nič tako narobe, ampak nejasnost koncila je vseeno vzrok vsemu hudemu v cerkvi, kamor spada tudi Novus Ordo, torej maša, ki se danes obhaja po svetu. S katero sicer spet ni nič narobe, ampak je narobe praktično vse. Edina res prava je namreč Tridentinska latinska.
    Ali je drža SF rešitev za Cerkev? Gotovo ne. Kot ni 2VK vzrok za upad obiska, kar kot lajna ponavljajo ves čas, tudi SF gibanje v tem smislu ni rešitev. Gotovo prostora zanjo nekaj je, ampak tako je z vsako ‘noviteto’, ki se pojavi in je zanimiva ter je na nek način odmik od glavnega toka. Gotovo pa si ne želim take Cerkve, kot jo slikajo SF, s tako odklonilnim in negativnim odnosom do 2VK, papeža, ekumenizma, škofov, duhovnikov in mnogo drugega.
    Tako SF postaja precej sektaška. Škoda je, ker bi tak dialog bil zelo dobrodošel, a kaj ko z njihovim načinom zapirajo vsa vrata. Saj se nas mnogo, ki smo sicer katoliki, pa bom rekel tako, 2VK, trudimo za kakšne podobne stvari. Za ojačitev svetega v naši Cerkvi, v liturgiji, v življenju slehernika. Seveda si želimo nadvse sveto obhajanje sv. Maše, pri kateri smo vsi soudeleženi v daritvi, a nam tudi kitarska skladba predstavlja dotik božjega in kot je povedala komentatorka, tudi sprejem obhajila na roko svet trenutek, ko z vso spoštljivostjo, čistim srcem in ponižnostjo, kot Marija, izrečemo svoj zgodi se, ter tudi tako uresničujemo svoja poslanstva, ki so nam bila zaupana pri krstu. Seveda je super tudi kleče in na usta in pri TLM. Gotovo je ‘zloraba’ svetega prisotna in tudi TLM ni imuna na zlorabe, včasih pa celo dobrodošla krinka za zlorabe. In kot so TeenLife maše bile in so šle, zelo pogosto balast hitro sam odpade in se razgradi. Trenutno je tudi SF nek tak glasen TeenLife projekt, a vendar iskreno upam, da se očisti vsega tega nepotrebnega gneva in največkrat neupravičenega blatenja vsega kar niso sami. Ker Cerkev je večna in peklenska vrata je ne bodo premagala.

  18. Vse ima svoje meje in način na SF je velikokrat žaljiv. Ni problem, če se pove kritika, dokler se uporablja spoštljiv način. Ja, so stvari, nad katerimi se je treba zamisliti pri t.i. modernistih. Toda Alen žal velikokrat uporablja zelo zaničevalne in posmehljive izraze za ljudi in dejavnosti, ki jih želi skritizirati – je to res potrebno? Je to pričevalna drža Jezusovega učenca? Mene njegova oddaja izredno odbija ravno zaradi takšnega načina. In pri prebiranju komentarjev pri posnetkih opažam, kako žolčno napade vsakega, ki se z njim ne strinja in to izrazi… Škoda, ker še vedno velja tisti dobri stari rek – lepa beseda lepo mesto najde … Z velikim veseljem pa na drugi strani poslušam YT kanal dr. Taylorja Marshalla (https://www.youtube.com/channel/UCeJGHnaPVxYr7z55VF4YmPg) – prav tako strumnega in izredno kritičnega tradicionalista, ki se redno dotika zelo vročih tem. Nisem ga še slišal žaliti, uporabljati zaničevalne izraze, čeprav so mnoge stvari enake, kot jih govori Alen.

  19. Nisem del občestva,čeprav se na svoj način čutim kristjan, mislim pa,da Cerkev že dolgo laja pod napačnim drevesom. Papeža Frančiška imam po svoje rad in 30 let nazaj bi bil gotovo ustrezna sprememba. Danes pa je čas za srednjeveškega clunyškega papeža. Naj odpade kdor misli, in ostane kdor zares verjame. Navsezadnje…cerkev je tu zaradi Boga ne pa vernikov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime