Nepripravljenost spoštljivo pokopati ubite Rome, ki so krivično umrli pod streli partizanov

POSLUŠAJ ČLANEK
O poboju 53 Romov na Benkovem travniku smo na Domovini že pisali v prispevku Tako so partizanski “narodni heroji”, skupaj z okupatorjem, na Slovenskem izvajali genocid nad Romi. Njihova grobišča je vladna komisija za prikrita grobišča izkopala novembra, zgodba pa se nadaljuje v podajanju odgovornosti in nepripravljanosti različnih inštitucij, da bi 17. maja 1942 ubite Rome pokopali na ljubljanskih Žalah.

Razlog za usmrtitev Romov – šlo naj bi za dve romski družini – naj bi bilo “preventivno uničenje” zaradi strahu partizanov, da bi jih Romi izdali. Partizani naj bi tedaj ubili 26 starejših od 20 let (tudi visoko nosečo ženska) in mnogo otrok, celo malčkov ter dva psa. Večina je umrla od strelov.

A država z posmrtne ostanke ne najde kraja, kamor bi jih lahko dostojno pokopala. Želala jih je pokopati na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale, a uprava pokopališča to zavrača, češ, da na njem za to ni primernega prostora. Odločitev Javnega podjetja Žale podpiral tudi ljubljanska občina.

A Peter Hribar, nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol, ki so ju ubili partizani. V odprtem pismu ljubljanskemu županu in direktorju Javnega podjetja Žale. Hribar trdi, »da je v tem in v vseh ostalih primerih, kjer so bili žrtve slovenski Romi, šlo za nesporno obliko tihega genocida«.

Kot piše je »naša država predvsem deklarativno in malce težje operativno pripravljena uresničevati in udejanjati s povsem konkretnimi dejanji splošno razglašeno pravico do spodobnega groba, ki naj bi jo imelo vsako umrlo človeško bitje, torej tudi slovenski Romi.«

Hribar predlaga, naj se na Žalah uredi dovolj velik spominski prostor vsem pobitim Romom, »grobno mesto naj postane osrednji slovenski državni spomenik, kraj javnega spomina in opravičila pobitim slovenskim Romom«, ki so bili žrtve vojnega in povojnega nasilja

Direktorju JP Žale, ki je odklonilen odgovor prošnji za pokop dalo že trikrat, Hribar pravi, da si je šel razmere na Žalah ogledati osebno ter da je primernega prostora več kot dovolj. »Če smo civiliziran srednjeevropski narod, za kakršnega se deklariramo, če se dovolj zavedamo vseh grozot in krivic, ki so se zgodile mnogim povsem nedolžnim žrtvam obeh vpletenih strani pri nas, tudi tistim žrtvam, ki so preprosto hotele preživeti pa jim ni uspelo, je to še najmanj kar lahko storiva midva, mar ne?« zapiše.

»Tudi slovenski Romi, so bili LJUDJE, povsem navadni preprosti ljudje, prej revni kot ne, zavezani svojemu specifičnemu načinu življenja in predvsem nikakršni vnaprejšnji izdajalci in zato a priori zločinci, torej si zaslužijo, da jih jemljemo kakršni so pač bili v njihovem času in se spoštljivo, civilizirano in dostojno obnašamo do njihovega spomina,« še piše Hribar, ki verjame, da se da vse urediti, dokler smo pripravljeni priznavati in sprejemati visoko postavljene splošne moralne norme kot moderna in civilizirana družba in kot posamezniki in pri tem biti širokega srca in dostojanstveno spravljivi.

»Tudi taka dejanja so ena od tistih pravih poti, ki vodijo k ponovnemu stisku rok in zlitju na silo razklanega naroda v novo, enotno telo!« şklene Hribar.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30