Vlada Roberta Goloba vztrajno napoveduje davčno reformo. Toda kaj dosti se ne premakne. Ko smo končno pričakovali, da bodo predstavili razdelane predloge, smo dobili samo okvirno usmeritev in kopico idej, ki bodo ali pa ne bodo udejanjene.
Na eni strani naj bi znižali obdavčitev dela, na drugi pa povišali obdavčitev premoženja oziroma nepremičnin. Za to sta se finančni in gospodarski minister zavzela že ob prevzemu funkcije, od tedaj pa bo kmalu minilo eno leto. Vse ostalo je še v oblakih.
Nihče ne bi bil presenečen, če bi se na koncu izkazalo, da je napoved nižje obdavčitve dela – kar nam že leta svetujejo evropske institucije – samo dimna zavesa, s pomočjo katere želijo brez večjega nasprotovanja dodatno obdavčiti nepremičnine. Kot kaže, je taktika uspešna: premoženjskemu davku namreč pretirano ne nasprotujejo niti v SDS. In to kljub temu, da je vlada z dohodninsko “antireformo” – kot pravijo v opoziciji odpravi dohodninske reforme prejšnje vlade – že dala jasno vedeti, da ji rahljanje davčnega primeža ni intimna opcija. Toda pustimo se presenetiti.
Hiše in vikendi
Za največ polemik je pričakovano poskrbela obdavčitev nepremičnin. Eden od razlogov je gotovo ta, da je v Sloveniji situacija na tem področju specifična: na svoje domove smo bolj navezani kot drugod, njihova vrednost pa pogosto ne odraža siceršnjih finančnih zmožnosti lastnika.
Težava je v osnovi ta, da hiše, kjer bivamo, ne ustvarjajo nove vrednosti, niso produkcijski faktor, zato nepremičninski davek pokrivamo z ostalimi dohodki. Kako ga torej oblikovati, da se pri recimo starejših ljudeh ne bi pretirano zažrl v že tako mizerne pokojnine? Pri tem je treba dodati, da v času socializma presežkov kam drugam kot v hišo niti niso mogli vlagati.
Vprašanje je pomembno, rešitev pa ni lahka. Ravno zato bi morala vlada, preden je predlog obelodanila, stvari doreči. Ali pa se vsaj dogovoriti, da v javnost ne bodo spuščali nasprotujočih si stališč.
Ministrstvo za finance naj bi se tako zavzemalo, da se nepremičnine obdavči glede na njihovo vrednost, brez razlik pri morebitni drugi in tretji. Za razliko od tega so pri Levici mnenja, da bi morala biti višina davka vezana tudi na materialni status lastnika. Matej T. Vatovec je za Delo dejal, da je treba paziti, “da ne bi prizadeli tistih, ki imajo zaradi lokacije precej vrednejše nepremičnine, na primer v Ljubljani ali Istri”. Nato je na Twitterju dodal:
Primer: osebi A in B imata: iste dohodke (recimo 1. doh. razred) in enako stanovanje. Oseba A ima nepremičnino v centru Pirana. Oseba B v Ljutomeru. Nepremičnina A je vredna 160.000 EUR, nepremičnina B pa 80.000 EUR.
Je prav, da A plačuje več kot B?— Matej T. Vatovec (@Matej_T_Vatovec) March 16, 2023
Zanimivo je, da Vatovec v tvitu ni več omenil Ljubljane. Kot da bi pričakoval očitek, da želi Levica zaščititi prebivalce glavnega mesta, ki so njihova najzvestejša volilna baza. Mestna elita, ki poseduje lepa podedovana stanovanja, njihovi dohodki pa pogosto niso bog ve kaj, si verjetno niti zamisliti ne more, da bi živeli za ljubljansko obvoznico, kaj šele v kakšnem manjšem kraju.
Mestna elita, ki poseduje lepa podedovana stanovanja, njihovi dohodki pa pogosto niso bog ve kaj, si verjetno niti zamisliti ne more, da bi živeli za ljubljansko obvoznico, kaj šele v kakšnem manjšem kraju
Progresija
Da pa ne bomo pri interpretaciji škodoželjni, recimo, da Vatovec ni imel v mislih svojih ljubljanskih volivcev, ampak vse najranljivejše – te pa je pred dodatnimi bremeni seveda treba zaščititi. Toda za to obstajajo tudi elegantnejše rešitve. Ena od teh je recimo ta, da se do določene vrednosti, npr. 100.000 evrov, novega davka ne plačuje. Ali pa da so tisti z najnižjimi dohodki plačevanja opravičeni. Vsekakor pa mora biti ureditev čim enostavnejša oziroma takšna, da ne rabi novega birokratskega aparata.
Obdavčitev premoženja, pri kateri bi od vrednosti nepremičnine odšteli doprinos lokacije, bi bila – če smo diplomatski – vsekakor nekaj posebnega. Prav tako bi bilo nekaj posebnega premoženjski davek vezati na višino dohodka. Če bi morali tisti z višjimi plačami plačevati višji odstotek, bi to pomenilo zgolj dodatno progresivno obdavčitev plač – oziroma dohodkovno uravnilovko. V Sloveniji pa smo po dohodkovni enakosti že tako skoraj svetovni prvaki.
Za konec je treba opozoriti, da bodo proračunski prilivi na račun novega davka zelo verjetno enako ubogi, kot so prilivi na račun obdavčitve dobičkov; dobičkonosnih podjetij v Sloveniji ni veliko, zato so prilivi pod evropskih povprečjem, pa čeprav je davčna stopnja normalno visoka. Podobno se utegne zgoditi pri premoženjskem davku, kajti prav dosti zares premožnih pri nas ni.
Kar ostane vladi, je dvigovanje proračunskih prilivov na račun srednjega sloja.
Vlada se drži priporočila Svetovnega gospodarskega foruma, ki se odraža v sloganu:
You will own nothing, and you will be happy – ne boš imel ničesar in boš srečen.
Vse bo last bodisi države bodisi zasebnih koporacij. Stanovanje boš imel v najemu, samovozeč avtomobil ali dron boš poklical kot taksi, ko ga boš potreboval…
Če bodo obdavčili velike hiše, ki jih imajo ljudje, zlasti na podeželju, bo to imelo različne posledice:
– marsikoga od starejših bo to spravilo v bankrot in pod rušo,
– na trgu se bo pojavilo večje število nepremičnin, njihova cena pa bo padla, še zlasti na podeželju, kjer so cene že zdaj nizke,
– pretežni kupci nepremičnin bodo migranti iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je tudi eden od ciljev te koalicije…
Skratka, to bo direkten udarec na samo srž slovenskega naroda.
Slovenci nismo Američani, ki menjajo stanovanje nekajkrat v življenju.
Slovenci smo zavezani svoji rodni grudi. Imamo nepremičnine, ki so bile zlasti v času socializma za večino ljudi največji investicijski projekt v njihovem življenju, ki se je gradil več let, pogosto celo prek več generacij.
Te nepremičnine so večinoma predimenzionirane, energetsko potratne in s tem drage za vzdrževanje. Poleg tega so mladi šli za delovnimi mesti v mesta, v velikih hišah na podeželju pa so ostali upokojenci. Toda ljudem niti na misel ne prode, da bi te nepremičnine prodajali. Seveda pa se vse to lahko spremeni, če jih bo privil davčni vijak. Vprašanje pa je, kam bodo potem šli bankrotirani upokojenci. Jim bo država razdelila tabletke ciankalija? Povpraševanje po manjših stanovanjih v mestih se bo namreč še povečalo, s tem pa tudi cene stanovanj. Prišli bomo v položaj, ko bo nekaj deset let stara hiša na podeželju manj vredna kot garsonjera v mestu.
Toda človek se ob tem vpraša: je država zaradi ljudi in njihovega blagostanja od rojstva do smrti, ali so ljudje zaradi države in blagostanja tistih, ki jo upravljajo? Kakšen smisel ima uvedba davščine, ki bo velik del populacije spravila v hudo stisko? Je to prispevek k blagostanju ljudi??
Gholob, go home!
Če bodo nepremičninski davek določili tisti, ki so si največ prigrabili v obdobju prihvatizacije, v kateri so okradli ali pa ogoljufali delavce v nekdanjih socialističnih podjetjih, ki so bila vodena z “delavskim samoupravljanjem”, to pa so ponosni nasledniki ZKS in ZKJ, ki so se pod zastavo “Svobode” zbrali v vladajoči koaliciji, lahko pričakujemo tako davčno goljufijo in sprdačino, kot bodo vse ostale reforme, na koncu pa bomo postali vsi revni in pristali na dnu lestvice glede na BDP v EU. Ne pozabimo, v Sloveniji živi nenormalno število vnukov “narodnih herojev”, ki so to postali, ne da bi enkrat sodelovali v borbi proti okupatorju, saj so bili v času 2.SV majhni otroci, ki pa so po vojni postali najokrutnejši sodelavci komunistične diktature in so še danes zagovornikov diktatorske SFRJ pod vodstvom ZKJ.
Ja, živeti pod rdečo oblastjo je razkošje, razkošje pa stane. Kdor ga ni sposoben plačati, naj gre.
Ja, tako je.
Pravilno, obdavcit slovenske kretene.
Placevali bomo res vsi, tudi nas cca 300.000 ki smo volili pomladne stranke !
Ostalih 1.400.000 pa je volilo komuniste oz nikogar ! Naj placujejo svojo ignoranco !!
Je pa nevarna casovnica.
Davek bo od 2025, poloznice bodo 2026, gotovo sele po pomladnih volitvah….
In teh 1, 4 mio tepce bo spet volilo komuniste.
SDS ima edino nalogo 2025 in 2026, da folku
Zbuta v prazne glave kolk bodo placevali…
Ce bo kaj zaleglo.
Ker oprani mozgani total !
Visoki obdavčitvi nepremičnin je treba nasprotovati že zato, ker nepremičnine kot so stanovanja in hiše, v katerih ljudje živijo, ne ustvarjajo dohodka, temveč so le strošek. Visoki nepremičninski davki so za ljudi vozovnica v revščino. Ker veliko ljudi ne bo zmoglo plačevati davkov, bodo prisiljeni poceni prodati svoje nepremičnine. Zaradi velike ponudbe na trgu bo zelo padla njihova cena. Na to čakajo levaki, ki bodo potem te nepremičnine poceni pokupili. V bistvu gre tu za reprizo zloglasnega Mencingerjevega zakona o lastninjenju podjetij. On je imel namen podariti družbena podjetja rdeči buržoaziji, sedaj pa bo le-ta poceni prišla še do ljudskih nepremičnin, ki za razliko od podjetij niso v družbeni temveč v privatni lasti.
Konec bo tak, da navadni ljudje v Sloveniji ne bodo imeli ničesar. Ne verjamem pa, da bodo srečni.
Ni bojazni, da bi tisti, ki ta zakon pripravljajo, plačevali! Ne, za njih to ne bo veljalo. Vlada zaradi razsipnosti do “svojih”, potrebuje sveži denar. Zadolževanje nam je otežkočeno, ker imamo na vseh nivojih slabe rezultate. Golob pač ni JJ!
400.000 butalcev, še plešete ali še samo z berglami mahate?
HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ – T A K O J !
“Vse ostalo je še v oblakih.”
In tudi bo v oblakih. Tovariš golob bo namreč kmalu zamenjan in ta vlada ne bo izvedla reforme in reform.
Na Hrvaškem vstopa v veljavo zakon, kjer se prejemnikom socialnih pomoči država vknjiži na nepremičnino, če jo seveda imajo, seveda po smrti. Kar je prav.
Logika, ki jo Hrvati imajo, mi pa ne.
Nekdo leta in leta prejema socialno pomoč. Po zakonu, bi morali sorodniki, tisti, ki bodo dedovali nepremičnino (če jo ima), prevzeti stroške pomoči. Zakaj bi nekoga podpirala država, po smrti pa dedujejo tisti sorodniki, ki jih ni bilo nikjer, ko je bil človek potreben pomoči.
Zelo veliko “prejemnikov socialnih pomoči” je ob tem zakonu – pomoč odklonilo. Kaj iz tega izhaja – da je našel drugi vir financiranja – sorodnike. Zelo udobno pa je, če to počne nekdo drug.
Bravo Hrvaška!
Pri nas pa ni konca neumnosti. Zagovorniki priseljevanja tujcev trdijo, da je znanje slovenskega jezika za marsikoga pretežko? Halo? Po drugi strani pa zagovorniki tarnajo, kako imajo asimiliranje oteženo. Če ne znaš jezika, kako se boš asimiliral. Otroci po njihovo tudi ne rabijo znanja slovenščine? Kaj pa šola? Bomo mar za vsako pritepeno manjšino ustanavljali še njihove šole? Nameščali zaradi lenobe prevajalce?
Pa kaj vam je, za hudiča?
Primer: kako naj tujec zna slovensko, če dela na stroju in s strojem se ne more pogovarjati? To je izjava sindikalista!
Kaj pa komunikacija z delodajalcem, z uradi, z zdravnikom, v trgovini…. Mar bomo mi, državljani, hodili v tečaje albanščine in ostalih jezikov?
Zdravniki iz tujine tudi tožijo, da je naš jezik pretežek. Vsi pa govorijo vsaj angleško in druge jezike. Ta pa ni pretežek? Očitno smo butalci na deseto potenco!
I