Neodvisni pogled iz tujine: pri spopadu z gospodarskimi posledicami epidemije Slovenija v vrhu Evrope
POSLUŠAJ ČLANEK
Britanski časnik Economist je objavil primerjalno analizo, kako so se države članice OECD odzvale na gospodarske izzive, ki jih je prinesla pandemija.
To so storili na podlagi petih meril: realni rasti BDP, realni rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, rasti delniških tečajev, rasti investicij v osnovna sredstva in neto rasti javnega dolga v deležu BDP-ja.
Lestvica kaže, da so se pri boju z gospodarskimi posledicami epidemije v splošnem najbolje odrezale skandinavske države, Danska, Švedska in Norveška. V zgornji polovici lestvice je tudi največja gospodarska sila, ZDA. Zaskrbljujoče je, da lahko na zadnjih mestih najdemo za Evropo gospodarsko najbolj pomembne države, kot so Avstrija, Nemčija in Španija.
In Slovenija? Pri časopisu so jo glede na oceno vseh petih indikatorjev uvrstili na drugo mesto.
Kot ugotavljajo pri Economistu, je hitrost okrevanja iz ogromne recesije leta 2020 močno presenetila številne napovedovalce. Vrednost industrijske proizvodnje v 38 članicah OECD je že dosegla stopnjo pred pandemijo. Povprečna stopnja zaposlenosti znaša 5,7 %, kar je povsem v skladu s povprečjem po drugi svetovni vojni.
Toda okrevanje ni potekalo v vseh državah enako hitro. Nekatere od njih so že popolnoma okrevale in beležijo visoko gospodarsko rast. Spet v drugih gospodarske krize kar noče in noče biti konec.
Nepresenetljivo so jo v tej krizi najbolje odnesle skandinavske države Danska, Švedska in Norveška. Veliko začudenja je požela slovenska uvrstitev, toda Slovenija se je prav v vseh kategorijah odrezala dobro.
Lestvico zaključuje Španija, ki je v tej krizi plačala zelo velik davek zaradi prepovedi potovanj, kar je močno prizadelo turizem. Njeno gospodarstvo je v tem trenutku še vedno v globoki recesiji.
Med preostalimi evropskimi državami so se dobro odrezale tudi Irska, Poljska in Nizozemska. Skrbi pa uvrstitev največjih evropskih gospodarskih sil. Francija in Italija si tako na lestvici delita šele 15. mesto. Nemčija je na dvajsetem. Trdi lockdowni se poznajo tudi na britanski uvrstitvi. Je namreč šele 23.
Pri Economistu ugotavljajo tudi, da so države za zaščito svojih gospodarstev uporabljale zelo različne pristope. ZDA so tako v obtok poslale ogromne količine denarja (kar se sedaj odraža na zelo visoki inflaciji). Podobno je storila tudi Kanada.
Baltske države so svoj fokus dale na zaščito denarnega toka podjetij in povečanje kapacitet bančnega sistema.
Državi, kot sta Avstrija in Španija, pa z ukrepi nista ne zaščitili zaposlenih pred brezposelnostjo niti povečali dohodka gospodinjstev.
Iz lestvice lahko opazimo, da se Slovenija ni odlično odrezala pri prav nobeni kategoriji. Pri vseh so države, ki so se v posameznih kategorijah odrezale tudi bolje.
Tisto, kar dejansko daje dodano vrednost slovenskim ukrepom, je njihova uravnoteženost. Slovenski ukrepi so bili namreč precej kompleksni in so temeljili predvsem na tem, da ne bi zapostavili nobene kategorije prebivalstva.
Slovenija je tako v časovnem oknu, ki ga je v analizi zajel Economist (Q4 2019 - Q3 2021), tako dosegla 1,2-odstotno rast BDP; 10,1-odstotno rast realnega dohodka gospodinjstev; 33-odstotno rast delniških tečajev; 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in 7,4-odstotno povečanje javnega dolga (glede na BDP).
Na Economistovo analizo so se v preteklih dneh odzvali tudi v stranki SD. Predsednik Sveta SD za finance, razvoj in kohezijsko politiko Milan M. Cvikl je v svojem odzivu tako zapisal, da je poznano, "da je Slovenija med poraženkami epidemije glede števila žrtev." Obenem pa je neuspešna tudi na gospodarskem področju saj "gre v Sloveniji za porabo deset in več milijard evrov v treh letih za dajanje predvolilnih bombončkov." Obenem pa nismo izvedli nobenih strukturnih reform.
To so storili na podlagi petih meril: realni rasti BDP, realni rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, rasti delniških tečajev, rasti investicij v osnovna sredstva in neto rasti javnega dolga v deležu BDP-ja.
Lestvica kaže, da so se pri boju z gospodarskimi posledicami epidemije v splošnem najbolje odrezale skandinavske države, Danska, Švedska in Norveška. V zgornji polovici lestvice je tudi največja gospodarska sila, ZDA. Zaskrbljujoče je, da lahko na zadnjih mestih najdemo za Evropo gospodarsko najbolj pomembne države, kot so Avstrija, Nemčija in Španija.
In Slovenija? Pri časopisu so jo glede na oceno vseh petih indikatorjev uvrstili na drugo mesto.
Kot ugotavljajo pri Economistu, je hitrost okrevanja iz ogromne recesije leta 2020 močno presenetila številne napovedovalce. Vrednost industrijske proizvodnje v 38 članicah OECD je že dosegla stopnjo pred pandemijo. Povprečna stopnja zaposlenosti znaša 5,7 %, kar je povsem v skladu s povprečjem po drugi svetovni vojni.
Toda okrevanje ni potekalo v vseh državah enako hitro. Nekatere od njih so že popolnoma okrevale in beležijo visoko gospodarsko rast. Spet v drugih gospodarske krize kar noče in noče biti konec.
Nepresenetljivo so jo v tej krizi najbolje odnesle skandinavske države Danska, Švedska in Norveška. Veliko začudenja je požela slovenska uvrstitev, toda Slovenija se je prav v vseh kategorijah odrezala dobro.
According to the Economist, the Slovenian economy has done 2nd best during the pandemic🥈
I'm curious about how & why.
It's quite a terrific achievement if the numbers are correct 💪 #Slovenia https://t.co/h7TFDZJLxt pic.twitter.com/uXl3OTCYUk
— Aleksej Kulikov (@alekseykulikov_) January 4, 2022
Lestvico zaključuje Španija, ki je v tej krizi plačala zelo velik davek zaradi prepovedi potovanj, kar je močno prizadelo turizem. Njeno gospodarstvo je v tem trenutku še vedno v globoki recesiji.
Evropske velesile v težavah
Med preostalimi evropskimi državami so se dobro odrezale tudi Irska, Poljska in Nizozemska. Skrbi pa uvrstitev največjih evropskih gospodarskih sil. Francija in Italija si tako na lestvici delita šele 15. mesto. Nemčija je na dvajsetem. Trdi lockdowni se poznajo tudi na britanski uvrstitvi. Je namreč šele 23.
Pri Economistu ugotavljajo tudi, da so države za zaščito svojih gospodarstev uporabljale zelo različne pristope. ZDA so tako v obtok poslale ogromne količine denarja (kar se sedaj odraža na zelo visoki inflaciji). Podobno je storila tudi Kanada.
Baltske države so svoj fokus dale na zaščito denarnega toka podjetij in povečanje kapacitet bančnega sistema.
Državi, kot sta Avstrija in Španija, pa z ukrepi nista ne zaščitili zaposlenih pred brezposelnostjo niti povečali dohodka gospodinjstev.
Kaj je storila prav Slovenija
Iz lestvice lahko opazimo, da se Slovenija ni odlično odrezala pri prav nobeni kategoriji. Pri vseh so države, ki so se v posameznih kategorijah odrezale tudi bolje.
Tisto, kar dejansko daje dodano vrednost slovenskim ukrepom, je njihova uravnoteženost. Slovenski ukrepi so bili namreč precej kompleksni in so temeljili predvsem na tem, da ne bi zapostavili nobene kategorije prebivalstva.
Slovenija je tako v časovnem oknu, ki ga je v analizi zajel Economist (Q4 2019 - Q3 2021), tako dosegla 1,2-odstotno rast BDP; 10,1-odstotno rast realnega dohodka gospodinjstev; 33-odstotno rast delniških tečajev; 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in 7,4-odstotno povečanje javnega dolga (glede na BDP).
V SD kritični: Uvrstitev posledica predvolilnih bombončkov
Na Economistovo analizo so se v preteklih dneh odzvali tudi v stranki SD. Predsednik Sveta SD za finance, razvoj in kohezijsko politiko Milan M. Cvikl je v svojem odzivu tako zapisal, da je poznano, "da je Slovenija med poraženkami epidemije glede števila žrtev." Obenem pa je neuspešna tudi na gospodarskem področju saj "gre v Sloveniji za porabo deset in več milijard evrov v treh letih za dajanje predvolilnih bombončkov." Obenem pa nismo izvedli nobenih strukturnih reform.
V @strankaSD pišejo protestna pisma na @TheEconomist, ker se ne strinjajo z njihovimi ekonomskimi ugotovitvami, predvsem pa, ker @tfajon članka ni uspela lektorirati. V @strankaSAB pa po 24. 4. 2022 napovedujejo ukinitev tega časopisa. https://t.co/VGFK3ZukDB
— Uroš Urbanija (@UrosUrbanija) January 5, 2022
Slovenija 🇸🇮 na drugem mestu v konkurenci najrazvitejših pri ekonomskem okrevanju zaradi pandemije. Tudi ocena @TheEconomist priča, da živimo boljše. Zanikovalcem tako ostanejo samo še flosKULe, ideologija in uličarstvo. #razvojzavse https://t.co/MQkooT2zza pic.twitter.com/QVfdjFTafq
— Gregor Perič (@GregorPeric) January 4, 2022
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
4 komentarjev
Friderik
Ne vem zakaj morajo tam pri SD umazati vse, česar se dotaknejo?
slovenc sm
Ker je to glede na njihovo trenutno intelektualno sposobno vse kar zmorejo. Če nimaš programa pač napadaš drugega ne glede na argumente.
slovenc sm
Rezultat za Slovenijo ni dober ampak odličen. Ne smemo pozabiti še pridobljena EU sredstva za naslednja 4 leta. Če jih bomo seveda znali izkoristiti.
Dejstvo je, da je trenutno zadolževanje pametno, saj nam celo plačajo za denar, ki nam ga posojajo. Verjetno država trenutno celo poplačuje stare kredite z novimi z bistveno ugodnejšimi pogoji.
O komentarjih SD raje ne bi, ker kot prvo nimajo pojma o ekonomiji in gospodarjenju in kot drugo niso sposobni nobene politične akcije brez anti-SDS predznaka kar pa pomeni, da nimajo ne vsebine, ne ideje, kako peljati državo v naslednjih letih. Imajo samo načrt, kako svoje ljudi nastaviti in črpati denar za osebne koristi.
Ključno je, da dobimo spomladi novo desnosredinsko vlado, ki bo voz uspešno peljala naprej naslednja 4 leta.
APMMB2
Slovenija je izkoristila pandemijo za novi razvojni ciklus.
Pandemija je prizadela vse države in vsaj v EU so se odločili,da je krizo potrebno omiliti z denarjem. Poceni denarjem v obliki nepovratne pomoči in ugodnimi krediti.
Slovenija je to ozkoristila, saj je pognala invesicijski cikl, razen tega pa nudila pomoč vsem tistim podjetjem, ki jih je kriza na tak, ali dugačen način prizadela.
Covid kriza ni enaka finančni krizi izpred 10 leti.
Takrat je denar poniklnil, ni ga bila in potrebno je bilo brzdati izdatke. Sedaj je dnenarja dovoj in je potrebno investirati. Slovenija z novim investicijski ciklusom sanira investicijsko mrtvilo zadnjih 10 let, kar so bo poznalao naslednjih 10 let.
Z zagonom gospdodarstva bo odlplačala kredite in zmanjšala primankljaj.
Obetajo se šemnogo boljši časi.
Če zajezimo kriminal,ki je sistemsko prisoten v Sloveniji, z odplačevanjem kreditov ne bo problem. Zaenkrat s ev Sloveniji še vedno mnogo več pokrade, kot pa se Slovenija zadolži.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.