(Ne)običajen dan

POSLUŠAJ ČLANEK
Hrvaška zelo glasno ponavlja, da je slovenski dan D povsem običajen dan. Da gre za povsem običajen dan je ves teden govoril tudi hrvaški premier. Zadnje dni pred razgrnitvijo sodbe je Hrvaška ponavljala, da bodo pismo arbitražnega sodišča zavrnili, in pri tem je vztrajala tudi včeraj.

Prav ta velika pozornost hrvaške politike pa kaže, da v resnici za Hrvaško včerajšni dan bi bil niti najmanj navaden dan. Če te nekaj ne zanima, se s tem ne ukvarjaš. Mene mnenja določenih mnenjskih voditeljev v državi ne zanimajo in jih ne berem. Kaj pravijo razni repovži, mencingerji in turnški sploh ne vem, ker so zame nepomembni. Tega nikjer ne omenjam. Če pa bi jih bral in jim oporekal, da so nepomembni - bi to pomenilo, da se z njimi ne strinjam, da pa so zame vendarle pomembni.

In to se je zgodilo na Hrvaškem. Za Hrvaško včeraj ni bil običajen dan, saj o običajnih dogodkih premierji ne govorijo. Običajnim dnem tudi mediji ne dajejo pozornosti. Najpomembnejši hrvaški časnik pa je v četrtek zjutraj na naslovnici objavil celostransko novico, da ZDA pri arbitraži podpirajo Hrvaško in da odločitev arbitraže ni obvezujoča.

Slovenija z arbitražo ni izgubila niti centimetra ozemlja niti decilitra vode. Meja namreč ni bila določena in sporna področja zato niso bila slovenska, da bi jih lahko izgubili. Seveda pa te besede zelo težko padejo ljudem, Slovencem, ki so postali zamejci. Posebej v Razkrižju.

Zato je dejansko z arbitražo Slovenija vsekakor pridobila. Lahko bi dobila več, bodo rekli kritiki. Mogoče res. Osebno pa v to ne verjamem, saj je mednarodno pravo zelo jasno: ko gre za meje, je zgodovinska pravičnost povsem nepomembna. Arbitraža pa je upoštevala tudi zgodovinsko pravičnost. V nekem smislu je tu sodišče dalo prav obema državama: na morju je recimo Slovenija je dobila stik, Hrvaška pa ni izgubila svojega ozemlja.

Ker gre za kompromis, sta obe strani nekaj pridobili in nekaj izgubili. Drugače ne gre. Je pa vprašanje, kdaj bosta državi na kompromis začeli gledati pozitivno in ne samo negativno.

Čeprav gre pri tem tudi za psihološki problem. Tako slovenski kot hrvaški sociologi ugotavlajjo, da pri obema narodoma manjka samozavesti in da samopodoba ni najboljša. Zato bosta Hrvat in Slovenec kozarcu, ki je do polovice poln, rekla polprazen. Videla bosta tisto, česar v kozarcu ni. Zrak. Ne pa vina. Zato sta ogorčena nad tistimi litri morja, ki so jih v Haagu prisodili sosedom, ne pa njim.

Jorasa lahko obžalujemo. A pri tem bi morali biti bolj jezni nase kot na Hrvate. Leta 1991 bi slovenska policija morala svojo kontrolno točko postaviti višje na klancu, tam, kjer so dotlej dejansko menili, da je meja. Ko sem pred leti to vprašanje postavil Igorju Bavčarju, takratnemu notranjemu ministru, je odgovoril, da se v Ljubljani zaradi osamosvojitve preprosto niso imeli časa ukvarjati s tem. To lahko razumemo. Težko pa je razumeti, da tega problema predvsem lokalne oblasti, ne le vlada, niso predvidele v mesecih pred osamosvojitvijo.

Arbitraža je torej končno odločila. Lahko se samo tolčemo po glavi, da si je minister Karel Erjavec s svojo ekipo dovolil tako šalabajzerstvo, da so se z arbitrom pod mizo dogovarjali po telefonu. Če bi ga Erjavec ne polomil, bi danes tudi Hrvaška priznala Sloveniji dostop do odprtega morja. Sramota, zaradi katere bi verjetno odstopil vsak zunanji minister na planetu, v nasprotnem pa bi ga premier z metlo nagnal iz vladne pisarne. V našem primeru se to ni zgodilo. V našem primeru Erjavcu ta blamaža tudi na volitvah ne bo škodila in bo kot spreten politik verjetno član tudi prihodnje vlade.

Kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih še ni jasno. Zdi pa se, da takih incidentov kot smo jim bili priča v preteklih letih, vendarle ni pričakovati. EU se očitno nagiba bolj na slovensko stran, ZDA pa na hrvaško. Mogoče pa se bo sporazum uveljavil in ga bosta spoštovali obe strani, s to razliko, da Zagreb tega glasno ne bo priznal.

zahvala_domovinaDrage bralke in bralci,

v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.

Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.

Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).

Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike