Nenavadno sprejemanje odgovornosti: Simona Drenik zaradi poročila o arbitraži zahteva Toninovo opravičilo in grozi s tožbo

vir foto: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Nekdanja slovenska agentka v arbitražnem postopku, Simona Drenik, ki so jo Hrvati posneli pri nedovoljenem komuniciranju z arbitrom Jernejem Sekolcem, meni, da so ji s poročilom komisije za nadzor obveščevalnih služb kršene človekove pravice.

Zato zahteva umik javnega dela poročila in opravičilo predsednika Knovs-a, Mateja Tonina. V nasprotnem primeru bo tožila Državni zbor.

Matej Tonin o njenih zahtevah pravi, da so nenavadne in žalostne: "Žal je resnica za gospo Drenik neprijetna, to bo morala prej ali slej sprejeti."

V komentarju uredništva pa ugotavljamo, da je početje Drenikove v stilu "napad je najboljša obramba" nov nenavaden način sprejemanja odgovornosti za napake s hujšimi posledicami za Slovenijo. 

Kot je poročala TV Slovenija, je Simona Drenik predsedniku državnega zbora Židanu že prejšnji teden poslala dopis z več zahtevami. Kot je za TV Slovenija povedal njen odvetnik Roman Završek, so namreč prepričani, da poročilo posega v zasebnost Drenikove, kar je po njihovo "hud poseg v temeljne človekove pravice". Prav tako menijo, da je komisija z izdajo poročila prekoračila svoje pristojnosti.

Drenikova zato zahteva, da "se s seje državnega zbora umakne poročilo oziroma obravnavo poročila Knovs. Prav tako zahtevamo tudi umik tega poročila s portala državnega zbora in pa seveda opravičilo komisije oziroma predsednika Knovsa," je še za nacionalko povedal njen odvetnik.

Predsednik Knovsa Matej Tonin je njene zahteve označil za nenavadne in "na nek način tudi žalostne". Za TV Slovenija je dejal, da je nekdanja agentka pri arbitraži s svojimi pogovori enkrat že škodovala Sloveniji, zdaj pa ji očitno želi še drugič.



Predsednik DZ Dejan Židan se je glede zahteve Drenikove posvetoval z zakonodajno-pravno službo DZ, predsednikom Knovsa Matejem Toninom, vodji poslanskih skupin ter podpredsedniki DZ, je še poročala TV Slovenija.

Spomnimo. Simono Drenik je Knovs zaslišal zaradi indicenta, v katerem so jo hrvaški obveščevalci ujeli v prisluhe pri nedovoljenem pogovoru s slovenskim arbitrom v arbitražnem postopku o meji med Slovenijo in Hrvaško. Zaradi razkritja prisluhov Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča, ki je bila vseeno sprejeta, ne priznava in jo ima za ničnega.

Soglasno sprejeto poročilo Knovs v veliki meri obremenjuje slovensko agentko Simono Drenik, ker s je na lastno pest po nezaščiteni liniji spustila v prepovedano komunikacijo s slovenskim arbitrom in s tem dala Hrvatom izgovor za neupoštevanje odločitve arbitražnega sodišča.

Kljub nedvoumni odgovornosti za incident pa proti Drenikovi niso bili sproženi nikakršni postopki.



KOMENTAR: Uredništvo
Za Drenikovo bi bilo najbolje, če se nekaj let ne bi kazala v javnosti
Poteza Simone Drenik, da se javno izpostavi z napadom na državni zbor in njegovo komisijo za nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami, je, glede na okoliščine, presenetljiva in, milo rečeno, nenavadna. Napaka, ki jo je storila iz težko predstavljive nevestnosti, ima izjemno negativne posledice za ureditev enega ključnih zunanjepolitičnih vprašanj Slovenije - to je meja s Hrvaško. Ker živimo v državi, v kateri za svoje napake, predvsem pa njihove posledice, praktično nihče ne prevzema krivde, oziroma odgovornosti, samorazglasitev Drenikove za nekakšnega grešnega kozla niti toliko ne čudi. A še posebej v luči, da proti njej niso bile uvedene kakšne sankcije, se zdi situacija, v kateri zahteva opravičilo od predsednika Komisije, ki je soglasno ugotovila realno stanje, ter celo hramu demokracije grozi s tožbo, absurdna. Verjetno je v svoji vlogi agente res naredila tudi precej dobrega in morda proti njej niso ukrepali tudi zato. A namesto da bi se po tihem umaknila iz javnosti, se zdaj na sceno v tej občutljivi mednarodni zadevi za Slovenijo vrača na velika vrata. Opravičila od Mateja Tonina, glede na njegova stališča, zagotovo ne bo dočakala. Ključno pa je tudi, da pod takšnim izsiljevanjem ne klecne predsednik državnega zbora. Enkrat pač mora biti konec tega, da so v tej državi za vsako stvar krivi politiki, tudi takrat, ko to resnično niso. Ob tovrstnem početju pa je več kot na mestu tudi razmislek, ali morda način ravnanja, v katerem se od ljudi za napake z večjimi posledicami za državo ne zahteva prevzem odgovornosti, nima ravno kontradiktornih učinkov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike