Nenadejana zmaga krščanskih demokratov, ki poraja dvom v resnično moč levice

Tadeja Kreč
3

Embed from Getty Images

Krščansko demokratska unija (CDU) je odločno zmagala na včerajšnjih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt. Volivci so ji namenili še 7,3 odstotne točke več glasov kot na zadnjih volitvah leta 2016.

Prejela je več glasov kot skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in Zeleni skupaj, čeprav so obema pred volitvami napovedovali, da bi lahko povozili CDU. Z izjemo enega okraja je CDU osvojila največ glasov tudi v vseh volilnih okrajih.

V komentarju uredništva analiziramo, kaj rezultat pomeni za septembrske zvezne volitve.

Za zmago ključno zaupanje v krščanske demokrate in ograditev od skrajne desnice

CDU je tako prejela 37,1 odstotka glasov (pred šestimi leti 29,8 odstotka), skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) na drugem mestu je prejela 20,8 oz. 3,5 odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Levici so volivci namenili 11 odstotkov glasov oz. 5,3 odstotne točke manj kot l. 2016, kar je njen najslabši rezultat po združitvi Nemčije, socialnim demokratom (SPD) pa 8,4 odstotke (2,2 odstotne točke manj kot leta 2016).  Liberalna FDP je prejela 6,4 odstotka glasov (pred petimi leti 4,9), Zeleni pa 5,9 odstotkov (oz. 0,7 odstotne točke več kot leta 2016).

Pred petimi leti sta tako Levica kot tudi AfD osvojili več kot ducat od 41 volilnih okrajev, medtem ko je letos v enem zmagala AfD, vse ostale pa so osvojili krščanski demokrati. Daleč najboljši rezultat je osvojil deželni ministrski predsednik Reiner Haseloff (CDU) v okrožju Wittenberg s 53,9 odstotka glasov.

Haseloffu kot za državljane zaupanja vrednemu premierju, ki je CDU jasno ogradil od Alternative za Nemčijo, pripisujejo tudi »senzacionalno dober rezultat« volitev. CDU namreč ni zabeležila porasta podpore na nobenih deželnih volitvah od volitev v Severnem Porenju-Vestfaliji leta 2017. »CDU je utrdba proti ekstremizmu,« je po zmagi na včerajšnjih volitvah dejal predsednik CDU Armin Laschet.

Desnica s 60-odstotno podporo

“To je poraz za celotno levico,” je za časnik Spiegel dejala sovoditeljica stranke Levica (Die Linke) Susanne Hennig-Wellsow. Dejala je, da imajo desničarske stranke sedaj skupaj več kot 60 odstotkov glasov volivcev.

Analiza volitev, narejena za ARD, sicer kaže, da je CDU uspelo ohraniti približno dve tretjini volivcev iz leta 2016, kar je več kot katerikoli drugi stranki. Uspelo pa ji je mobilizirati še okoli 61.000 ljudi, ki se deželnih volitev pred petimi leti niso udeležili. Tudi če odštejemo približno 24.000 nekdanjih volivcev CDU, ki tokrat niso oddali glasov, je ravnotežje še vedno pomemben plus 37.000 glasov. Poleg tega je stranka okoli 45.000 glasov pobrala AfD, SPD in Levici.

Ohranjanje zaupanja in ograditev od skrajnosti vliva optimizem za zmago tudi na zvezni ravni
Volitve v Saški-Anhalt so bile pravzaprav lakmusov test za septembrske zvezne volitve. Haseloff (CDU) bo tako teoretično lahko ponovno oblikoval kenijsko koalicijo s SPD in Zelenimi, ki je bila l. 2016 prva takšna v Nemčiji.

Po za CDU neugodnih volitvah v Baden-Wüttembergu in Porenju-Pfalški si stranka lahko vsaj nekoliko oddahne ter ustavi dvome o izbiri pravega kandidata za mesto zveznega kanclerja v lastnih vrstah in nekoliko več stavi na zaupanje ljudi v dosedanje delo stranke, ki je med drugim vodila precej rigorozne ukrepe za zaščito pred epidemijo. Kljub temu je obnašanje volivcev manj predvidljivo, ker politični oder zapušča Angela Merkel.

Rezultat kaže tudi na moč desnice v Nemčiji. Ta se deli med sredinskima CDU in CSU (na Bavarskem), ki se pogosto ograjujeta od še bolj robno desne AfD. Levica, nekdaj močna v Vzhodni Nemčiji, močno izgublja svoj vpliv na nekdaj manj razvitem delu evropske velesile, saj podpora pada tako skrajno levi Levici kot močno tudi socialnim demokratom, ki so izgubili vonj in okus.

Če CDU do septembra ne postane šibka, Zeleni kljub visokim začetnim obetom v javnomnenjskih anketah nimajo velikih možnosti za zmago na zveznih volitvah, ker gre predvsem za stranko izobražencev iz mestnih središč.

3 KOMENTARJI

  1. AFD ni nobena skrajno desna stranka….!!!!!!!!!!!!! Ali pa toliko kot je NSI sredinska…ali SDS skrajno desna….Za sedanjo evropsko levico je skrajno desni vsak, ki je desno od sredine, sredinski pa tisti ki ni skrajno lev….

    • Se strinjam oz. vsaj ne skrajno nacionalistična. AFD naj bi bila bolj kot nacionalistična ali klerikalna, skrajno desna po usmerjenosti k podjetništvu in liberalnemu trgu. Skratka kapitalistična. Za razliko od recimo La Penove v Franciji, ki pa bolj zagovarja nacionalne kot pa vrednote kapitala.

  2. Nemčija in Avstrija sta za moje pojme med najmanj demokratičnimi evropskimi državami. Dve stranki sta praktično stalno na oblasti, SDP in CDU (avstrija: OVP). Bodisi skupaj v koaliciji ali pa posamezno ena od njih s kako drugo. Mediji so v glavnem pod njunim okriljem in seveda trobijo njim v rog in tako si zagotavljata relativno (ali celo absolutno) skupno večino na vsakih volitvah.

    Gre v bistvu za diktaturo oz. monopol dveh strank. Pravzaprav sta dve stranki na oblasti le malo bolje od ene. Enoumje se pa vidi. Bog ne daj, da kdo kaj reče kar je politično nekorektnega, beri: ni po volji vladajoče črno-rdeče vrhuške. Referendumov recimo tudi ne predvideva njihova ustava. Ni ga bilo npr. ne za združitev, ne za pristop k Maastrichtski pogodbi, ne za uvedbo evra (oboje bi sicer po raziskavah padlo).

    Vse to ima seveda tudi dobre strani: vlade so relativno stabilne in lahko marsikaj postorijo. Levica in desnica se ne koljeta toliko med sabo, politična klima je relativno stabilna Lažje je vladati in tudi to dejstvo vpliva na dobro stoječi gospodarstvi obeh držav.

    Po drugi strani je politična scena več ali manj dologočasna in nezanimiva, več ali manj obstajajo iste stranke že od povojnih let (izjema so zeleni, afd in linke pa še slednja je dedinja KP iz vzhodne Nemčije). Ni ne vem kakih vročih debat, zgleda, da se vsi kar strinjajo. Nemci se mi na splošno zdijo en zdresiran narod, nekako kot smo bili mi v socializmu, seveda ne v tako skrajni obliki in seveda za druge ideale

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime