Nemško mesto s pravnim mnenjem nad uporabo “dame in gospodje” in podobnih “spolno nepravičnih” izrazov

Osnovna foto: Pixabay

Nemško mesto Hannover, ki želi biti vključujoče do vseh vrst spolov z uporabo spolno pravičnega jezika, je svojo pozicijo nedavno utrdilo s pravnim mnenjem. Po tem ni le v skladu z nemško ustavo, da se ukine nagovor »spoštovane dame in gospodje« in se začne uporabljati spolno vključujoče izraze, kot je le »spoštovani«, temveč je to nujno potrebno.

Primer je prelomen predvsem zato, ker »spolno pravičen jezik« postavlja za normo s sklicevanjem na ustavo.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, se temeljne z ustavo zagotovljene pravice z aktivističnimi očali berejo drugače in postavljajo novo družbeno realnost.

Pravno mnenje, ki pritrjuje “spolno pravičnemu jeziku”

V glavnem mestu nemške dežele Spodnja Saška so si želeli potrditve prakse, ki so jo sicer samovoljno uvedli že pred leti. Pred tremi leti so bili eno prvih mest v Nemčiji, ki je razglasilo uporabo spolno pravičnega jezika za normo v državni upravi. To med drugim pomeni, da nimajo več »volivcev in volivk«, ampak »tiste, ki volijo«, nagovor »spoštovane dame in gospodje« pa je prepovedan, da se kdo, ki se ne identificira kot dama ali gospod, ne bi čutil izključenega. Sedaj so naročili še pravno mnenje, ki je njihovo stališče potrdilo.

Kam ciljajo z jezikovnimi spremembami, kažejo tudi besede župana mesta Belita Onaya, ki prihaja iz vrst Zelenih: “Jezik ne prenaša le pravil, ampak tudi oblikuje in snuje družbeno realnost,” ter “Z uporabo jezika, ki zaobide spol, želimo v mestni upravi Hannovra zelo jasno povedati, da spoštujemo vsakogar v njegovi spolni identiteti.

Sprememba ni skladna z jezikovnimi normami

A hannoverška uredba si je prislužila tudi kar nekaj kritik. Sprememba jezika na način, kot so si ga privoščili, namreč ni skladna s pravili Sveta za nemški pravopis – vrhovnega jezikovnega telesa v državi.

In postavlja se vprašanje, ali bo tudi to popustilo pritiskom LGBT+ organizacij in profesorjem spolnih študij, ki na novo postavljajo jezikovne norme. A že sedaj, ko se del jezikoslovcev še upira, so številne univerze, občine, podjetja in mediji po ameriškem zgledu že uvedli tovrstne jezikovne spremembe.

Pravno mnenje: Takšen jezik morajo uporabljati vsi državni organi

V 123 strani dolgem pravnem mnenju profesorica javnega prava in študij spola na Univerzi Humboldt v Berlinu Ulrike Lembke pojasnjuje, da uporaba spolno pravičnega jezika ni le dovoljena za uporabo v javni upravi, ampak je obveznost za vse državne organe.

Ob tem se sklicuje na 3. člen nemške ustave, ki pravi: »Moški in ženske imajo enake pravice. Država spodbuja dejansko uveljavljanje enakosti med ženskami in moškimi ter si prizadeva za odpravo obstoječih pomanjkljivosti.« Po utemeljitvi Lembekejeve je pravilno naslavljanje žensk njihova temeljna pravica do enakosti, ki jim jo nevtralni moški spol krši. Prizadevanje za odpravo obstoječih pomanjkljivosti je tako po njeni oceni takojšnja odprava te »prikrajšanosti« za uresničevanje enakosti v praksi, ki da jo podpira tudi prepoved diskriminacije.

Boj proti “moški prevladi”

Z enako utemeljitvijo bi sicer lahko trdili, da država ljudi sploh ne sme deliti po spolu in jih na podlagi te kategorije imeti za pravni subjekt.

V pravnem mnenju je brati tudi slabšalen ton »privilegiranja« moških tudi v jeziku javne uprave, brati je tudi, da ženske prevladujoča skupina moških družbeno zatira ter da je osnovna pravica do enakosti prepoved patriarhata.

Nova družbena realnost, ki jo uvajajo tudi prek jezika
Pri dogajanju v Hannovru izstopajo tri stvari. Prva je, da je od mesta, ki že prakticira t.i. spolno pravičen jezik, financirano pravno mnenje pisala profesorica spolnih študij. Gotovo je ugotavljanje (ne)spornosti velikih posegov v jezik precej lažje, če ga prepustimo pri tem niti malo nevtralni avtorici.

Druga stvar je izjava župana, ki je dejal, da jezik tudi oblikuje in ustvarja družbeno realnost. In to je prav tisto, kar počne. Teorijo spola, ki jo aktivisti že leta vsiljujejo prek risank, filmov in knjig, je treba podkrepiti še z jezikovnimi spremembami. Ni dovolj spoštovati LGBT+ oseb, treba jim je podrediti celoten jezikovni sistem.

Pri »spoštovane dame in gospodje« so namreč vključene tudi ženske, ki pa po novem ne bodo več. Uveljavljanje brezspolnega jezika je sicer tudi neskladno s stremljenjem jezika k čim večji uporabnosti in jasnosti. In cilj je čim večja relativizacija spola nasploh.

Počasi torej gremo v brezspolno družbo, kjer ne bomo ženske, moški in majhen delež tistih, ki se imajo za kaj drugega, ampak ne ženske (ker kaj pa če se katera ne čuti kot ženska) ne moški (iz istega razloga) ne kaj tretjega, ker so nas že naučili, da je spolna identiteta pravzaprav spremenljiva (danes si nekaj, jutri nekaj drugega). Kam to pelje, se je najbolje pokazalo v športu, kjer prihaja do popolne degradacije ženskega športa, ker je v njem vse več moških, ki se imajo za ženske.

Tretja stvar pa je z drugo povezana. Gre za privilegiranost. V delu sveta z največjo enakopravnostjo med spoloma ne gre več za jezikovno »moško nadvlado« ali »zatiranje žensk« tudi v jeziku, ampak za enakost. Za ustvarjanje družbene realnosti enakih, kjer bi bili vsi (ne)privilegirani, pa naj gre za direktorska mesta ali pa sposobnost rojevanja.

Da se takšni poizkusi hudo izjalovijo, je zgodovina že pokazala. A da bo to spoznala celotna za “pravičnost” prizadevajoča si družba, bo tudi pri nas terjalo še kaj nekaj povzročene škode. In sicer, paradoksalno predvsem za temeljne pravice ljudi.

15 komentarjev

  1. V čem je sporno naslavljanje z “dame in gospodje”? Če bi rekli, da se vse ženske ne počutijo dame in vsi moški gospodje, bi to imelo še kakšen smisel. Dama namreč podrazumeva kultivirano žensko, gospod pa kultiviranega moškega, kar seveda niso vsi. Toda vsakdo je moški ali ženska, ne glede na to, če je njegovo prepričanje zgolj subjektivno in celo samo začasno in je dopoldne tako, popoldne pa drugačno.

    Vse skupaj dokazuje samo eno: da je neka iztirjena ideologija stopila na mesto znanosti in objektivnih dejstev. In to ne velja samo za spolno ideologijo in LGTB, velja tudi za podnebne spremembe, kjer znanost nima več nobene besede, in žal velja tudi za pandemijo, kjer ima besedo samo še velefarmacija, ki diskreditira in utiša vsak disonanten glas, tudi znotraj stroke, ki ni v skladu z njenimi interesi.

    Vstopamo v svet, ki temelji na tabujih, dogmah, politični korektnosti (ki je v bistvu enoumje), na cenzuri in samocenzuri … Vstopamo v svet kolektivne psihoze. Mediji pa v glavnem sodelujejo v hipnotiziranju javnosti, levi in desni. Vsi se sprenevedajo, da je goli cesar oblečen. Ko se bomo streznili, bo morda že prepozno. Pogreznili se bomo v moralno in posledično materialno revščino.

    • Res je.
      Podam pa malo anekdoto iz leta 1969, ko je starejša sodelavka, članica ZK, vedno vsakega nagovorila s tovariš in tovarišico po telefonu. Sama pa se je vedno predstavila: “Tukaj gospa Cvetka”.
      Tako vidimo, da so bile tud itakrat tovarišice rade gospe.

      • Še nekaj o nekdanjem oslavljanju. Vse do leta 1990 se je ohranilo naslavljanje z gospod v dveh poklicih in sicer:
        -Pri zdravnikih, kjer je bilo v splošni rabi “gospod doktor”, ne pa pa tovariš zdravnik
        – Pri duhovnikih, kjer je bilo v rabi gospod župnik in nikoli ne tovariš župnik
        Sicer smo bili skoraj vsi ostali s vrhovnim Titom formalno (so)tovariši. Pa še ena izjema je bila pri kaznjencih, njih tudi niso oslavljali s tovariši. Tudi oni niso smeli oslavljati osebja s tovarišem, ker pač osebje ni hotelo tovariševati s kaznjenci.
        Čeprav je beseda tovariš značilnost komunistične vladavine pa je nesporno starejša. Prešeren je v pesmi o turjaški Rotzanundi in vojnem pohodu proti Turkom napisal med drugim “hlapce zbere in tovarše”. Dejstvo pa je, da je beseda tovariš do pojava komunistov bila le redko v rabi.

    • Bikov in oslov, je tudi vedno dovolj. Na neprijavljenih protestih se jih drenja kar velika množica.

      Sicer pa mislim, da če težimo k ENAKOSTI in ENAKOPRAVNOST, moramo vedeti, da se ti dve besedi razlikujejo.

      ENAKI nikoli ne bomo, ne po političnem prepričanju in ne povidezu in spolu – niti po delovni vnemi.

      ENAKOPRAVNI pa je nujno, da smo vsi, vendar moramo ENAKO tudi PRENAŠATI BREMENA. Pred zakoni naj bomo, za storjena dejanja, enako kaznovani, za DOBRO delo – pa enako POHVALJENI in PLAČANI.

      Če je enakopravnost, imamo tudi ŽENE pravico, da nas nazivajo z GOSPA, MATI, ŽENA……
      Ta, ki tega ne dovoljuje, izvaja GENOCID nad ljudmi – moškimi in ženskami ter nad tradicionalnimi vrednotami.
      Zgružba LGBT, ki to počne, pa je postala že tako NEVARNA, ker hoče uničiti našo družbo. Temu je potrebno reči stop!

      Zakaj bi morala biti ŽENA in MATI brez pravic – pravilnega naziva?

  2. Spola sta samo dva, moški in ženski.
    Vse ostalo pa je igračkanje in sleparija.
    Jasno je, da se narava poigrava in tako kot vse na svetu, si tudi ona privošči napake, škart bi rekli.
    Smo pa ljudje, ki imamo do vseh živih bitij spoštljiv odnos, zato tud takšne reveže, ki jjih je narava pohabila, ne zavračamo, ampak smo dolžni nuditi vso tpolino in jih sprejemati med se enako kot vse ostale.
    Vsi, ki jih je narava prizadela in niso normalni,se tega bolj ali manj zavedajo, zato imajo komplekse, ki marsiakteremu povzročajo hude težave, komplekse, ki škodijo prizadetemu,prav tako pa tudi okolici.
    Prav to,da povzročajo težave družbi, pa je nesprejemljivo.
    Družba je takšnim osebam dolžna nuditi vse, kar imamo ostali, normalni, terjati več, pa je nedostojno. To kar jim je narava vzela s svojo napak, je pač usoda, ki jo morajo prenašati.
    Če si pogledamo majhne ljudi. Takšni so, takšne jih je naredila nrava.
    Prav gotovo si želijo biti večji in jih prizadene, če jih imenujemo bonsaji. Pritožujejo se lahko nad zbadljivkami, nikakor pa nad svojo majhnostjo.
    Kam pa bi prišli,če bi ti pedenmožje zhtevali da velikanom porežemo noge?
    Na svetu je dovolj prostora za vse, tudi tiste s spolnimi napakami.
    Zato je potrebno poskrbeti za to, da niso diskriminrani, da se nad takšnimi ne izvajajo pritiski, nikakor pa ni prav,da takšni zahtevajo več. Da zahtecvajo,da se jim pokorimo.
    Nekeje je potrebno začrtati mejo, ki se je ne sme prekrračiti.
    Očitno pa prav ti nočejo spoštovati meje in jo nenehno želijo prekoračiti.
    S tem zdravijo svoje komplekse. Kompleksi pa so bolezensko stanje in zato postaja družba vse bolj bolana. Dovolj je, da narava naredi napako,ni pa prav, da ti posebneži želijo napake širiti, misleč, več nas bo takšnih, manj bomo opazni, ali pa celo, bolj bomo močni.
    Spol je osnovni element za reprodukcijo človeštva. V kolikor ga negiramo, bo človeštvo izumrlo. Mar si želimo konec človeštva. Potem tudi takšnih ne bo več.

  3. Kako bomo potem naslavljali točno določeno osebo v izbranem poklicu? Tisti_a xxx bo diskriminatorno, če pa rečemo tisto “natakarišče, kuharišče, odvetnišče, filozofišče”… No ja, jezik odraža družbeno realnost, to se strinjam, vendar, ko jo s pomočjo jezika začnemo spreminjati, se jezik mrcvari. Bljack, neokusno.
    Zgodovina Grčije, Rima in drugih zahodnih poskusov se ponavlja. Dobrodošli na toboganu v prepad.

Komentiraj