Nemško mesto s pravnim mnenjem nad uporabo "dame in gospodje" in podobnih "spolno nepravičnih" izrazov

Osnovna foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Nemško mesto Hannover, ki želi biti vključujoče do vseh vrst spolov z uporabo spolno pravičnega jezika, je svojo pozicijo nedavno utrdilo s pravnim mnenjem. Po tem ni le v skladu z nemško ustavo, da se ukine nagovor »spoštovane dame in gospodje« in se začne uporabljati spolno vključujoče izraze, kot je le »spoštovani«, temveč je to nujno potrebno.

Primer je prelomen predvsem zato, ker »spolno pravičen jezik« postavlja za normo s sklicevanjem na ustavo.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, se temeljne z ustavo zagotovljene pravice z aktivističnimi očali berejo drugače in postavljajo novo družbeno realnost.

Pravno mnenje, ki pritrjuje "spolno pravičnemu jeziku"


V glavnem mestu nemške dežele Spodnja Saška so si želeli potrditve prakse, ki so jo sicer samovoljno uvedli že pred leti. Pred tremi leti so bili eno prvih mest v Nemčiji, ki je razglasilo uporabo spolno pravičnega jezika za normo v državni upravi. To med drugim pomeni, da nimajo več »volivcev in volivk«, ampak »tiste, ki volijo«, nagovor »spoštovane dame in gospodje« pa je prepovedan, da se kdo, ki se ne identificira kot dama ali gospod, ne bi čutil izključenega. Sedaj so naročili še pravno mnenje, ki je njihovo stališče potrdilo.

Kam ciljajo z jezikovnimi spremembami, kažejo tudi besede župana mesta Belita Onaya, ki prihaja iz vrst Zelenih: "Jezik ne prenaša le pravil, ampak tudi oblikuje in snuje družbeno realnost," ter "Z uporabo jezika, ki zaobide spol, želimo v mestni upravi Hannovra zelo jasno povedati, da spoštujemo vsakogar v njegovi spolni identiteti."

Sprememba ni skladna z jezikovnimi normami


A hannoverška uredba si je prislužila tudi kar nekaj kritik. Sprememba jezika na način, kot so si ga privoščili, namreč ni skladna s pravili Sveta za nemški pravopis – vrhovnega jezikovnega telesa v državi.

In postavlja se vprašanje, ali bo tudi to popustilo pritiskom LGBT+ organizacij in profesorjem spolnih študij, ki na novo postavljajo jezikovne norme. A že sedaj, ko se del jezikoslovcev še upira, so številne univerze, občine, podjetja in mediji po ameriškem zgledu že uvedli tovrstne jezikovne spremembe.

Pravno mnenje: Takšen jezik morajo uporabljati vsi državni organi


V 123 strani dolgem pravnem mnenju profesorica javnega prava in študij spola na Univerzi Humboldt v Berlinu Ulrike Lembke pojasnjuje, da uporaba spolno pravičnega jezika ni le dovoljena za uporabo v javni upravi, ampak je obveznost za vse državne organe.

Ob tem se sklicuje na 3. člen nemške ustave, ki pravi: »Moški in ženske imajo enake pravice. Država spodbuja dejansko uveljavljanje enakosti med ženskami in moškimi ter si prizadeva za odpravo obstoječih pomanjkljivosti.« Po utemeljitvi Lembekejeve je pravilno naslavljanje žensk njihova temeljna pravica do enakosti, ki jim jo nevtralni moški spol krši. Prizadevanje za odpravo obstoječih pomanjkljivosti je tako po njeni oceni takojšnja odprava te »prikrajšanosti« za uresničevanje enakosti v praksi, ki da jo podpira tudi prepoved diskriminacije.

Boj proti "moški prevladi"


Z enako utemeljitvijo bi sicer lahko trdili, da država ljudi sploh ne sme deliti po spolu in jih na podlagi te kategorije imeti za pravni subjekt.

V pravnem mnenju je brati tudi slabšalen ton »privilegiranja« moških tudi v jeziku javne uprave, brati je tudi, da ženske prevladujoča skupina moških družbeno zatira ter da je osnovna pravica do enakosti prepoved patriarhata.

KOMENTAR: Uredništvo
Nova družbena realnost, ki jo uvajajo tudi prek jezika
Pri dogajanju v Hannovru izstopajo tri stvari. Prva je, da je od mesta, ki že prakticira t.i. spolno pravičen jezik, financirano pravno mnenje pisala profesorica spolnih študij. Gotovo je ugotavljanje (ne)spornosti velikih posegov v jezik precej lažje, če ga prepustimo pri tem niti malo nevtralni avtorici. Druga stvar je izjava župana, ki je dejal, da jezik tudi oblikuje in ustvarja družbeno realnost. In to je prav tisto, kar počne. Teorijo spola, ki jo aktivisti že leta vsiljujejo prek risank, filmov in knjig, je treba podkrepiti še z jezikovnimi spremembami. Ni dovolj spoštovati LGBT+ oseb, treba jim je podrediti celoten jezikovni sistem. Pri »spoštovane dame in gospodje« so namreč vključene tudi ženske, ki pa po novem ne bodo več. Uveljavljanje brezspolnega jezika je sicer tudi neskladno s stremljenjem jezika k čim večji uporabnosti in jasnosti. In cilj je čim večja relativizacija spola nasploh. Počasi torej gremo v brezspolno družbo, kjer ne bomo ženske, moški in majhen delež tistih, ki se imajo za kaj drugega, ampak ne ženske (ker kaj pa če se katera ne čuti kot ženska) ne moški (iz istega razloga) ne kaj tretjega, ker so nas že naučili, da je spolna identiteta pravzaprav spremenljiva (danes si nekaj, jutri nekaj drugega). Kam to pelje, se je najbolje pokazalo v športu, kjer prihaja do popolne degradacije ženskega športa, ker je v njem vse več moških, ki se imajo za ženske. Tretja stvar pa je z drugo povezana. Gre za privilegiranost. V delu sveta z največjo enakopravnostjo med spoloma ne gre več za jezikovno »moško nadvlado« ali »zatiranje žensk« tudi v jeziku, ampak za enakost. Za ustvarjanje družbene realnosti enakih, kjer bi bili vsi (ne)privilegirani, pa naj gre za direktorska mesta ali pa sposobnost rojevanja. Da se takšni poizkusi hudo izjalovijo, je zgodovina že pokazala. A da bo to spoznala celotna za "pravičnost" prizadevajoča si družba, bo tudi pri nas terjalo še kaj nekaj povzročene škode. In sicer, paradoksalno predvsem za temeljne pravice ljudi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike