Nemški migrantski dogovor sprožil verižno reakcijo vse do Slovenije. Bomo postali migrantski center EU?

Embed from Getty Images
“Hvala Bogu, Evropa je za zdaj rešena,” so verjetno vzkliknili tisti, ki se zavedajo pomena stabilne Nemčije za prihodnost Evropske unije. Vladna kriza v tej državi se je namreč z zgladitvijo spora med sestrskima CDU in CSU umirila. 

Angela Merkel (CDU) in notranji minister  Horst Seehofer (CSU) sta sklenila dogovor, ki prinaša predvsem zaostritev odnosa države do migrantske situacije in vzpostavitve  t. i. tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji.

Posledično pa je avstrijski kancler Sebastian Kurz ocenil, da bi sprejetje takšnega dogovora Avstrijo prisililo v strožji mejni nadzor na meji s Slovenijo in Italijo.

Oboje je slaba novica za našo državo, saj bodo iz tranzitnih centrov Nemci prosilce za azil vračali v države, kjer so bili najprej registrirani (slej kot prej najverjetneje tudi v Slovenijo). Vse strožji avstrijski ukrepi na naši severni meji pa bi lahko, ob neadekvatnem odgovoru, Slovenijo naredili za migrantski žep, kjer bi se nabirali tako novi prišleki kot tisti, ki jih bodo Nemci iz svojih meja poslali nazaj. 

Avstrijci sicer napovedujejo, da bo tekom njihovega šestmesečnega predsedovanja EU, ki se začne v nedeljo, migrantsko vprašanje na vrhu prioritet, pri čemer je “zavarovanje zunanje meje osnova za zavarovanje notranje mobilnosti v EU,” kot je Kurz dejal v nagovoru Evropskega parlamenta.

Da je tudi Merklova s Seehoferjem govorila o nemških policistih, ki bi varovali schengensko mejo med Slovenijo in Hrvaško, smo na Domovini pisali že včeraj.

A vse te besede niso dovolj, da Avstrija ne bi načrtovala zaostritve mejnega režima na svoji meji s Slovenijo (in Italijo). Slednje je posledica danes sklenjenega dogovora, ki rešuje nemško koalicijo, a hkrati sproža verižno reakcijo proti jugu.

Napoved tako imenovanih tranzitnih centrov na mejnem območju med Avstrijo in Nemčijo namreč pomeni zaprta vrata številnim prišlekom, ki so denimo za azil zaprosili v kateri drugi državi na balkanski poti, si s tem zagotovili svobodo gibanja in jo popihali naprej. Kot vemo, je bilo tovrstnih “lažnih” prosilcev za mednarodno zaščito lani in letos v Sloveniji okrog 5.000.

Pomenljivo pri tem je, da o meji z Madžarsko ni govora, kar še enkrat pritrjuje dejstvu, da je zunanjo mejo EU mogoče učinkovito zapreti. Madžarski premier Viktor Orban se je sicer pred dvema letoma, ko je gradil svoj obrambni zid, znašel pod velikimi kritikami liberalnejšega dela Evrope, a zdaj ga posnemajo mnogi.

Da pa je o Orbanu govoriti pozitivno v visokih (zahodno)evropskih krogih še vedno tabu, pa priča zaplet s francoskim veleposlanikom na Madžarskem, ki ga je predsednik Macron zamenjal zgolj zato, ker je v zaupni diplomatski depeši zapisal, da je Orbanova Madžarska zgled za ravnanje z migranti in da so obtožbe o populizmu na račun Orbana medijske izmišljotine. Depeša je pricurljala v javnost in Emmanuel Macron se je moral do takšnega stališča distancirati ter zatrditi, da to ni ne njegovo mnenje ne stališče uradne Francije.

Kakorkoli že, na zunanjih mejah držav članic EU, ki z vzhoda, severa in juga obkrožajo Slovenijo, se vzpostavlja trdnjava Evropa in če naša država temu ne bo sledila, lahko kaj hitro ostane teritorij pred evropskim obrambnim zidom.

Kaj bi v takšni situaciji pomenila leva vlada?
Zadnji dogodki kažejo, da se države okrog Slovenije pospešeno pripravljajo na obrambo meja v primeru novega večjega migrantskega pritiska.

Tako dejanja Nemčije kot Avstrije so svojevrstna nezaupnica Sloveniji pri varovanju schengenske meje. In ta ni prišla neupravičeno – kot vemo, smo se ob migrantskem valu leta 2015 namesto v varuhe meje prelevili v prevoznike migrantov na Šentilj in Karavanke. Avstrijci očitno tega ne bodo več dopustili.

Medtem ko se države okrog nas vkopavajo, pa je na mestu vprašanje, ali bo temu sledila tudi Slovenija. Dilema je aktualna predvsem v kontekstu nastajanja nove vlade. Če jo bo sestavil Janša (ali kdo drug iz SDS), so zadeve bolj ali manj jasne – v tem primeru bomo sledili ukrepom in politiki Madžarske, Avstrije in Italije.

Nikakor pa tega ne moremo sklepati v primeru leve koalicije, sploh če bo del nje tudi Levica. Kot vemo, da glede migrantskega vprašanja zavzema radikalno stališče, da je žico treba odstraniti in mejo za prebežnike odpreti.

Povsem jasno je, da bi takšna politika Slovenijo preobrazila v migrantski žep, bolje rečeno v največje migrantsko zbirališče v Evropi. Pri nas bi tako počakali tisti, ki bi jih na mejah ustavili Avstrijci, kot drugi, ki bi jim po oddaji prošnje za azil uspelo pobegniti na sever ali zahod in bi jih prestregli Nemci ali kdorkoli drug na severu Evrope.

Prav zato je izjemnega pomena, da Slovenija sledi verižni reakciji, ki prihaja s severa in če je potrebno, sprejme tudi pomoč pri nadzoru schengna. Predvsem pa, da se otrese utopij “refugees welcome” politike, ki je še vedno močno prisotna v levičarski mnenjski in medijski srenji. 

 

12 komentarjev

  1. Lepo pišete in pravilno sklepate: “Vse strožji avstrijski ukrepi na naši severni meji pa bi lahko, ob neadekvatnem odgovoru, Slovenijo naredili za migrantski žep, kjer bi se nabirali tako novi prišleki kot tisti, ki jih bodo Nemci iz svojih meja poslali nazaj.”

    Take razmere bi bile pač idealne za našo znorjeno levico. Stranka Levica je samo en del, ki svojih ideoloških skrajnosti ne skriva, kot sicer iz previdnosti počnejo druge, nič manj “leve” stranke iz našega šopka. Zato jo stric Kučan tako obrajta, da jo pred volitvami javno priporoča volivcem v izvolitev – katastrofa za prihodnost!

    Zato bi bila še ena leva vlada tvegana, naravnost katastrofalna poteza. Migrantskega vprašanja državljani izpostavljene državice ne smemo prepustiti na milost in nemilost levici, ki ima do tega vprašanja popolnoma nerealen odnos. Še kako se strinjam s Kraševko.
    Nujne so ponovne volitve.

  2. Tudi jaz se strinjam, toda…
    Kdo mi lahko zagotovi, da bodo na ponovljenih volitvah volilci rajši izbrali revolt kot resignacijo. Ali jih ne bo zdaj več kot polovica ostala doma, druga polovica pa rajši izbrala dosedanjo lenobno komikontinuiteto namesto sprememb in reform. Kot je eden od komentatorjev že povedal: volilci so ovce, ki rade jedo travo in jih gospoddarji pogosto strižejo!

  3. Domine padajo. Hvala bogu, da se Evropa zbuja. Upam, da se zbudi tudi Slovenija. Pri vsej dobri volji ne Evrope, ne Slovenija nima kapacitet za milijardo Afričanov (in Avganistancev in Pakistancev), ki sanjarijo o svetli prihodnosti v Evropi. Na “multikulti” integracijo kulturno tako različnega “folka” v Evropo lahko pozabimo. Nas bodo prej uničili, preplavili in pojedli kot kobilice, če se ne zoperstavimo. Madžarska, Italija, Avstrija, Nemčija so to že sprevidele. Kdaj bomo mi?

  4. Po nalezljivem zgledu ameriškega predsednika Trumpa (USA first!) se vse bolj ravnajo tudi evropski državniki, ki so ob megleni in popolnoma neobvezujoči ter neproduktivni skupni politiki in razvojni strategiji EU tudi sami začeli delovati po prvinskem preživetvenem načelu: “Italija najprej!”, “Nemčija najprej!”, “Avstrija najprej!!, “Madžarska najprej!”, “Francija najprej!”, “Rusija najprej”, “Turčija najprej!” ….
    A medtem, ko imajo razvite in demokratične evropske države kredibilne in demokratično izvoljene vlade, ki lahko vzpostavijo varnostno strategijo po načelu “Domovina najprej!”, imamo v Sloveniji povolilne egocentrične “igre brez meja” parlamentarnih političnih strank in njih prvakov, kjer se prvaki strank neformalne in protiustavne protijanševe koalicije izključevanja in sovraštva ukvarjajo z mnogo bolj banalnimi vprašanji: ali “Šarec najprej!”, ali “Cerar najprej!”, ali “Židan najprej!” ali “Bratuškova najprej!” ali “Tonin najprej!”…
    Briga strankarske prvake v RS država, brigajo njih državljani, briga njih prispevek Slovenije k skupni varnostni in migracijski politiki EU. Njih zanima in briga zgolj in samo Oblast, čim pomembnejši delež pri povolilnem plenjenju preostalega državnega premoženja ter pri delitvi državnih sinekur – do naslednjih, zelo verjetno ponovno predčasnih volitev.
    Republika Slovenija, poslednja briga slovenskih egoističnih in špohlepnih političnih prvakov!

  5. Če ne bi nekateri tadesni razbijali Desnico pri nas že pred volitvami, bi bile te stvari lepo rešene zelo hitro in trajno. Zdaj pa bodo “mediatorji” in se delali lepe, demokracija krščanska pa taka. Kdor je pameten, poka kufre, če je mlad. Tukaj pa naj vladajo levičarji in levi katoliki.

  6. Ko bodo levičarji vseh stopenj skrajnosti, dame iz nevladno vladnega Mirovnega instituta ter Helsinškega monitorja in spoštovana tovarišica Tanja Fajon žrtvovali vsaj delček svojega premoženja in dohodkov v korist migrantov , se bom jaz odpovedal vsem svojim dohodkom in celotnemu premoženju, da bo našim gostom iz Afrike in jutrovega lepše.

    Ne samo, da se bom odpovedal dohodkom ter premoženju, z riti bom slekel zadnje gate in jih poklonil tem revežem.

Komentiraj