Nemški konservativci za naslednika Merklove izbrali Armina Lascheta – bo preprečil povsem levo vlado po jesenskih volitvah?

Peter Merše
8
foto: archive.cdu.de

Kandidat unije CDU-CSU za kanclerja na jesenskih zveznih volitvah v Nemčiji bo Armin Laschet. To je postal po tem, ko je bavarski kancler Markus Söder (CSU) po porazu na glasovanju vodstva CDU za to mesto napovedal umik iz boja za kanclersko mesto.

A pred unijo CDU-CSU je nepredvidljiva volilna kampanja in naporne zvezne volitve. Kaj lahko se tudi zgodi, da bo največje evropsko gospodarstvo po jesenskih volitvah vodila leva koalicija.

Vodstvo stranke CDU je s 77,5 % oz 31 glasovi proti 9 za kandidata za kanclerja na prihodnjih zveznih volitvah izbralo nedavno novoizvoljenega predsednika stranke Armina Lascheta. Njegov glavni rival za to pozicijo, bavarski kancler Markus Söder, je že pred glasovanjem napovedal, da bo spoštoval rezultat glasovanja. Danes je tako naznanil, da se ne bo potegoval za mesto kanclerja.

Söder je sicer trenutno zelo priljubljen nemški politik, eden redkih konservativcev, ki mu je v času epidemije priljubljenost narasla. Pred Laschetom, za katerega bi glas trenutno zagotovo oddala le tretjina volivcev te naveze iz leta 2017, je tako velik izziv, kako povezati blok in prepričati preostale volivce. Nekoliko konservativnejši Söder je bil namreč favorit nekaterih pomembnih strankarskih figur, še posebej konservativnejšega in tudi mlajšega krila stranke.

CDU (Krščansko-demokratska unija) in CSU (Krščansko-socialna unija) sta samostojni stranki, nastali po drugi svetovni vojni. CDU je stranka, ki deluje na zvezni ravni, CSU pa je stranka, ki deluje izključno v zvezni deželi Bavarski, kjer CDU nima svojih kandidatov. CSU že vse od druge svetovne vojne vodi lokalno oblast na Bavarskem, na zvezni ravni pa njihovi podporniki predstavljajo dobrih 7-10 % vseh volivcev.

Čeprav na zveznih volitvah nastopata skupaj in v nemškem zveznem parlamentu tvorita tudi skupno poslansko skupino, pa imata stranki na nekatera vprašanja različen pogled. CSU je od sestrske CDU vrednostno konservativnejša, gospodarsko pa nekoliko socialnejša. CDU je zavzela bistveno ostrejšo retoriko do migrantov v času migrantske krize in v tem času predstavljala močno notranjo opozicijo kanclerki Angeli Merkel.

CSU je do sedaj le dvakrat predlagala kanclerskega kandidata Unije. Leta 1980 se je v tej vlogi preiskusil Franz-Josef Strauss, leta 2002 pa Edmund Stoiber. Nihče od njiju ni uspel postati kancler.

Laschet – zgled združene Evrope in sredinsko krilo znotraj CDU

Arwin Laschet je nekdanji pravnik in novinar. Od leta 2017 je kancler po prebivalstvu največje nemške dežele Severno porenje – Vestfalija. Od leta 2012 do letos je bil podpredsednik stranke CDU, januarja letos so ga delegati na kongresu CDU izbrali za predsednika stranke. Rojen blizu belgijske meje tekoče govori francosko in pooseblja idejo združene Evrope, katere velik zagovornik je.

Znotraj CDU pripada sredinskemu krilu. V svojih govorih pogosto poudarja: »Zmagali bomo samo, če bomo ostali močni v sredini.« Velja za desno roko kanclerke Merklove in tudi njene naslednice Annegret Kramp-Karrenbauer, ki je stranko vodila med letoma 2018 in 2020. Merklovo je podprl tudi, ko so se nanjo vsule kritike zaradi politike odprtih vrat do beguncev, od nje pa se je začel oddaljevati v času epidemije, ko je zagovarjal manj striktne omejevalne ukrepe. Za razliko od njega je bil Söder zagovornik ostrejšega zaprtja javnega življenja z namenom omejevanja virusa.

Laschet napoveduje, da bo 2020-ta spremenil v desetletje modernizacije Nemčije. Napoveduje novo ekonomsko dinamiko, celostno varnost, vrhunske izobraževalne priložnosti, zvezno ministrstvo za digitalizacijo, umik od fosilnih goriv in ničelno toleranco za ekstremizem in kriminal. Obljublja, da pod njegovim vodstvom ne bo novih davčnih bremen. Zaenkrat pa še niso vsi prepričani, da lahko to tudi dostavi. Kljub temu da je uspešen politik na deželni ravni in ima izkušnje z zvezne ravni, je do sedaj v glavnem deloval v ozadju.

Predstavlja pa realnejšo možnost za sklenitev koalicije z Zelenimi, ki utegnejo jeseni postati druga največja stranka v nemškem zveznem parlamentu. Z Zelenimi je namreč Laschet v času svoje politične kariere kot nemški in evropski poslanec ter tudi na lokalnem nivoju že sodeloval.

Zeleni si obetajo drugo mesto, povsem leva koalicija je realna možnost

Stranka Zelenih je v zadnjem času močno pridobila na popularnosti in se sedaj že spogleduje s petinskim volilnim rezultatom. Za svojo kandidatko za kanclerko so izbrali Annaleno Baerbock, sopredsedujočo stranke. Sorazmerna novinka v politiki je poslanka od leta 2013. V zadnjem času je med popularnejšimi politiki, sooča pa se tudi z očitki, da je povezana z ameriškim milijarderjem madžarskih korenin Georgeom Sorosem. Sama sicer to zanika.

Morebitna koalicija konservativcev in Zelenih bi pomenila, da bi za vladanje zadoščali dve stranki, vendar pa bi bila koalicija precej nestabilna, saj se stranki v marsičem razlikujeta. Zeleni denimo izrazito nasprotujejo nedavnemu dvigu obrambnega proračuna, prav tako se zavzemajo za omejitev hitrosti na nemških avtocestah in opustitev fosilnih goriv pred letom 2038, čemur je trenutno zavezana Nemčija.

Tudi sicer je njihova politika bistveno bolj levo usmerjena, zato se v vladi bolj vidijo s social-demokratsko SPD, ki za svojega kanclerskega kandidata ponuja trenutnega podpredsednika vlade in finančnega ministra Olafa Scholza. Nekdanji župan Hamburga predstavlja zmernejše krilo stranke, vendar ni posebej karizmatičen.

V primeru koalicije Zelenih in socialstov bo verjetno za vladanje potrebna še tretja stranka. Kot kandidatka za to možnost se omenja stranka Levica, ki predstavlja povezavo med modernimi marksisti na zahodnem delu države in nekdanjo komunistično partijo vzhodne Nemčije. V tem primeru bi Nemčija dobila izrazito levičarsko vlado.

Duhovni naslednik Merklove morda ne bo dovolj za ohranitev kanclerskega položaja v stranki CDU

Po šestnajstih letih vodenja Nemčije s strani Angele Merkel je pred unijo CDU-CSU težka naloga. Soočajo se namreč z upadom priljubljenosti zaradi obvladovanja epidemije covida-19, pa tudi z nekaterimi aferami. Pred njimi je tudi velik izziv, kako nagovoriti sredinske volivce, ki v veliki meri prestopajo k Zelenim, in hkrati obdržati konservativnejšo bazo, ki je že vse od migrantske krize upravičeno razočarana nad pretirano centristično, na trenutke celo nekoliko levičarsko politiko stranke. Mnogi so zato v preteklih letih svoj glas raje zaupali radikalnejši AfD, ki pa zaenkrat nima možnosti za sodelovanje v nemški vladi, saj se z njimi noče povezovati nihče. Izziv bo ohraniti tudi glasove žensk, ki jih je do sedaj nagovarjala Merklova.

Realna je tudi možnost, da bi levi blok (Zeleni, Social-demokrati in Levica) sestavili povsem levičarsko vlado. Za to možnost odkrito navijajo tudi mnogi nemški mediji. Ta scenarij bi utegnil močno vplivati tudi na razmere v Evropi, tudi v Sloveniji, saj je Nemčija naš najpomembnejši trgovinski partner.

Pred Arminom Laschetom je tako naporno volilno leto, kjer bo moral izkazati velik politični talent, da mesto kanclerja še petič pripelje v unijo CDU-CSU.

8 KOMENTARJI

  1. Ravno odločitev, da bo kanclerski kandidat CDU/CSU Laschet in ne Söder bo botrovala levi (rdeče-rdeče-zeleni) koaliciji Zelenih, SPD in Linke, ali pa “semafor” koaliciji (Zeleni-SPD-FDP). Odkar je CDU prevzel Laschet, je stranka v javnomnenjskih anketah strmoglavila in konstantno izgublja, poraz pa je doživela tudi na dvojih deželnih volitvah. Poleg tega ankete v primeru Söderja kot kanclerskega kandidata kažejo za več kot deset odstotkov višje obete Unije CDU/CSU. Sam torej teh ljudi v CDU res ne razumem – kot da bi si želeli po jesenskih volitvah ostati v opoziciji.

  2. “Arwin Laschet je nekdanji pravnik in novinar.”
    Pravnik in novinar, to bo še hujša kreatura kot Merklova. Še več LGTB in še več kraje delovnih ljudi za potrebe Sorosa in ostalih satanistov, in EU iz levo v skrajno levo.
    Papež Benedikt XVI se obrača še pred grobom. V litanije pa bo nujno dodati “pravnikov in novinarjev med politiki, reši nas o Gospod.

  3. Neverjetno kam so poleteli nemški Zeleni. Kolikor vem, nemški Energiewende prinaša kar nekaj težav, zaradi prehitrega zapiranja jedrskih in premogovnih elektrarn, pa tudi vprašanje, koliko nekatere radikalno leve kulturne politike privabljajo sredinske volivce? V tej situaciji bi bila še najboljša ”samafor” koalicija Zeleni-SPD-FDP. Bi pa uspeh namških Zelenih pomenil velik ”boost” za vse zelene stranke po Evropi in kratkoročno okrepitev ekologističnih teženj na katerega pa bi verjetno kasneje zaradi zaostrovanj in omejevanj življenjskega stila odgovorili populistični konservativci.

  4. CDU je izbral za ključnega voditelja “mehko” poženščeno osebo, ki želi z pravniškimi bravurami ugajati.
    Ni prenesel CSU kandidata. Zdaj se bo mehkužec spopadal iz 21% splošne podpore z vitalnejšimi kandidati, ki zagotavljajo normalni družbi človeški obraz.
    Ja hudo bo ko, tudi pri nas, neke barbike po principu neodločenih, nikoli nič naredil iz služb PR, začnejo voditi stranko državo.
    Če si mehak si pač mehak!!!!

  5. Zanimivo mi je, da je CSU tako zapostavljen znotraj dvojčka CDU/CSU. Kot da bi se nasedalo levi optiki, po kateri je še CSU preveč ”konservativen”. Spominjam se, da me je presenetilo, kako Stoiber leta 2002 ni bil širše sprejemljiv v primerjavi Schröderjem, čeprav je bila takrat razlika na volitvah med SPD in SDU/CSU minimalna. Po mojem mnenju bo v prihodnosti pozicija CSU znotraj CDU-ja pridobivala, ker je to edini način, da koalicija CDU/CSU pridobi glasove AfD.
    Bi bilo pa dobro, če bi se tu razpisal kakšen večji poznavalec politike v Nemčiji, imamo morda kakšnega gastarbajterja na forumu? 🙂

  6. Kolikor lahko izvemo iz medijev je Laschet precej medel politik. Torej še dodaten korak v počasen samomor krščanske demokracije v Nemčiji. Nekoč so imeli Adenauerja in Kohla, brez zadnjega tudi Slovenci ne bi dosegli mednarodnega priznanja lastne državnosti. Mar tudi veliki narodi danes ne premorejo več karizmatičnih politikov?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime