(Ne)mogoč dialog kristjanov z muslimani

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ljubljani je med 1. in 3. oktobrom 2019 potekal mednarodna znanstvena konferenca o dialogu med kristjani in muslimani 800 let sobivanja. Povod za organizacijo je bila 800. obletnica srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al-Kamilom.

Konferenco sta pripravili Slovenska frančiškanska provinca in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Na odprtju so spregovorili številni ugledni gostje: provincialni minister Marjan Čuden OFM, dekan Teološke fakultete prof. dr. Robert Petkovšek CM, mufti dr. Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore OFM, apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Speich in drugi.

Srečanje in predavanja


Domači in tuji predavatelji so osvetlili različne aspekte srečanja, ki se je zgodilo pred 800 leti, njegov pomen skozi zgodovino in sodobne izzive dialoga med kristjani in muslimani. V zgodovinski sekciji je Igor Salmič OFMConv predstavil zgodovinsko ozadje samega srečanja kot je prikazano v različnih frančiškanskih virih, Aljaž Kranjc pa mesto samega sultana al-Kamila in njegovo funkcijo znotraj hierarhične ureditve islamskih dinastij. Jan Dominik Bogataj OFM je predstavil Pismo muslimanskemu prijatelju melkitskega škofa Pavla iz Antiohije (ok. 1200), ki je v sočasnem obdobju odraz enega najbolj ireničnih primerov v bizantinski teologiji islama.

Nekdanji tajnik Kustodije Svete dežele David Grenier je predstavil načine pričevanja frančiškanov na Bližnjem vzhodu, ki še danes vodijo številne šole, kjer skrbijo na vzgojo in izobraževanje pretežno muslimanskih otrok. Joseph G. Reish je analiziral številne vizualne upodobitve dogodka srečanja med Frančiškom in sultanom ter na podlagi njih predstavil zanimive perspektive sodobnega dialoga.

Konferenca je obravnavala tudi različne teme, ki so se dotikale srečevanja med islamom in krščanstvom na širšem območju Balkana. Kustos samostanskega muzeja v bosanski Fojnici Janko Ljubos OFM je predstavil t.i. ahdnamo, dokument Sulejmana Mehmeta II. el-Fatiha iz leta 1463, ki je frančiškanom v Bosni, pod vodstvom slavnega fra. Anđea Zvizdovića, dovoljeval opravljati svoje poslanstvo med krščanskim ljudstvom. Filozofsko interpretacijo je dogodku dodal dopisni član Akademije znanosti in umetnosti BiH, Mile Babić OFM.

Predstavniki tudi iz Slovenije


Turški profesor Ahmed Türkan z univerze v Kutahiji je predaval o dobrih odnosih med Svetim sedežem (papež Leon XIII.) in otomanskim imperijem (sultan Abdulhamit II.) na koncu 19. stoletja. Hrvaški frančiškan in profesor cerkvene zgodovine v Zagrebu Daniel Patafta OFM je orisal vlogo frančiškanov na teritoriju, ki je stoletja pomenil mejo med krščanskim in muslimanskim svetom, Igor Škamperle z ljubljanske Filozofske fakultete pa je predstavil inovativno delo Nikolaja Kuzanskega De pace seu concordantia fidei, ki na filozofski način govori o miru in sožitju med različnimi religijami. Zgodovinar Dragan Potočnik je sintetično predstavil kompleksen odnos med islamskim svetom in Zahodom skozi pretekla stoletja, cerkveni zgodovinar Bogdan Kolar SDB pa je osvetlil nekatere srednjeveške potopise manjših bratov, posebno delo Odorika iz Furlanije (†1331), ki so v Evropo prinašali redko poznavanje Vzhoda.

Odnose med kristjani in muslimani v Sloveniji so obravnavali trije predavatelji: Urška Flisar je analizirala vpliv bosanskega islama na identiteto slovenskih muslimanov, Marjetka Golež Kaučič je predstavila muslimane kot »Druge« v slovenski folklori in literaturi, Nik Trontelj pa je spregovoril o percepciji islama v kontekstu zgodovine katedre za osnovno bogoslovje Teološke fakultete v Ljubljani.

Medreligijski dialog


Zadnja sekcija je bila posvečena splošnim temam medreligijskega dialoga. Organizator konference Mari Osredkar OFM je govoril o katoliških temeljih medreligijskega dialoga, mufti Nedžad Grabus pa je predstavil muslimanski pogled na dialog s kristjani, predvsem na temelju skupnih vrednot. Na konferenci je imela pomembno vlogo tudi delegacija iranskih profesorjev iz mesta Qom. Goestani Amini, direktor Mednarodnega inštituta za mir in religije, je utemeljil možnosti globalne etike na primeru Muhamedovega pisma menihom sinajskega samostana. Pravnik Ali Mashadi je spregovoril o možnem sodelovanju med kristjani in muslimani za spodbujanje okoljske etike in prava.

Vodja iranske delegacije, generalni direktor Mednarodnega centra za medreligijski dialog Organizacije za islamsko kulturo in odnose Mohammad Mehdi Taskhiri, je izpostavil zavezanost verskim vrednotam, ki prinašajo mir. Javad Taheri, ki študira na ljubljanski Teološki fakulteti, je predstavil t.i. teorijo itabariat (kontigentne zaznave), ki medverski dialog utemeljuje na razumevanju drugega. Konferenco je sklenilo predavanje Edvarda Kovača OFM, ki je filozofsko pretresel pojem izvoljenosti in ga umestil v odnos med fundamentalizmom in svetništvom.

V sklopu konference je bil organiziran tudi obisk kompleksa islamskega kulturnega centra v Ljubljani, v okviru katerega je zgrajena tudi džamija. Nevzet Porič je vsem udeležencem predstavil novozgrajene objekte, ki jim je bilo pred kratkim podeljeno uporabno dovoljenje, uradno odprtje pa načrtujejo za leto 2020.

KOMENTAR: Uredništvo
Dialog ne pomeni soglasja.
Kljub nekaterim burnim odzivom in ciničnim posmehom, ki jih je konferenca v Ljubljani sprožila, je pomen medsebojnega pogovora z drugače mislečimi ali verujočimi neizbežen. Tudi če je pričakovanje popolnega soglasja med kristjani in muslimani glede političnih, družbenih, – kaj šele teološko-doktrinalnih – tem iluzorno, je bilo vzdušje vzajemne naklonjenosti med uglednimi predstavniki islama in krščanstva lep pokazatelj, da je spoštljiv pogovor mogoč in potreben. Zgodovinski dogodek srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom al-Kamilom, kot eden prvih miroljubnih stikov med zahodno latinsko in islamsko civilizacijo, predstavlja pomembno paradigmo za preseganje nasilja, nespoštovanja, predsodkov. Kljub navideznemu neuspehu – sultan se verjetno ni spreobrnil, križarske vojne se niso končale – je Frančišek za svoje brate dobil dovoljenje za varovanje svetih krajev v Sveti deželi in sprejemanje romarjev. Številni predavatelji so pokazali, da ta dogodek, ki sicer ni bil povsem edinstven, lahko še danes pomeni navdih za miroljubno sožitje, ki ni nezainteresirano za soglasje za vsako ceno, izgubljajoč svojo lastno identiteto, marveč trud za vzajemno spoštovanje in poznavanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30