Nemec pozival k nasilni rušitvi vlade, sedaj se pred policijo skriva v tujini. So se slovenski protestniki od njega kaj naučili?

vir: zajem posnetka YT, WELT Nachrichtensender
POSLUŠAJ ČLANEK
Za Attilo Hildmanna verjetno še niste slišali. Gre za turško-nemškega avtorja veganskih kuharskih knjig, ki ima kar nekaj skupnih točk z Zoranom Stevanovićem, vsaj kakšno tudi z Jašo Jenullom. Dan pred napovedjo novih protestov tako lahko pogledamo, kako so zoper človeka, ki je pozival k rušenju oblasti z ulic in širil teorije zarote,  ukrepali v Nemčiji.

Kdo je torej Hildmann? Gre za skrajno desnega teoretika zarote, ki se ima tudi sam za ultradesničarja in nemškega nacionalista, ki pa se od slovenskega kolega razlikuje po tem, da se v  domovino ne sme vrniti, saj ga bodo tam nemudoma prijeli. Pred nemško policijo se tako ob dvojnem državljanstvu skriva v Turčiji.

Od migracij h covidu


Moža, ki je bil turškim staršem rojen v zahodnem Berlinu, so vzgajali nemški posvojitelji. Študiral je fiziko, a ni diplomiral. Leta 2000 je po očetovi smrti zaradi srčnega napada postal vegetarijanec, kasneje pa vegan. Začel je pisati veganske kuharske knjige in nastopati na televiziji. Njegovo politično udejstvovanje se je začelo ob vzniku migrantske krize leta 2015. Tedaj je opozoril na »pohabljanje nemških vrednot in kulture« z množičnimi migracijami.

Med pandemijo covida-19 pa je izgubil stranke in pozornost javnosti. Publiko je nato našel na Telegramu. Začel je širiti teorije zarote. Covid-19 je pripisal Judom, ki da želijo »iztrebiti nemško raso«. Policija je zato zoper njega sprožila kazensko ovadbo, izgubil je tudi številne poslovne partnerje. A to ga ni ustavilo.

Sprva izpuščen, nato je pobegnil


Kasneje je nemško vlado obtožil, da je v službi Bila Gatesa za spodbujanje prisilnega cepljenja proti covidu-19 in družbo nadzora. Pozival je k rušitvi nemške vlade, tudi z nasiljem. Ker je verjel, da je država v vojni, je uporabljal vojno retoriko in pozival k uporabi vojnega orodja. Med drugim je tudi izjavil, da če bi bil on kancler, bi ponovno uvedel smrtno kazen in usmrtil nemškega politika Volkerja Becka.

Posnel je več antisemitskih videoposnetkov in bil nato konec avgusta lani aretiran na protestu proti covidnim ukrepom pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu, kjer so protestniki napadli sedem policistov in metali kamenje ter steklo na veleposlaništvo in policijo. Kasneje je bil izpuščen.

Novembra 2020 je berlinska policija pri njem izvedla hišno preiskavo, nalog za prijetje pa je bil izdan februarja 2021. A Hildmanna policisti, ki po poročanju nemških medijev preiskujejo 80 domnevnih kazenskih dejanj, ki naj bi jih storil, niso več našli. V začetku leta se je namreč preselil v Turčijo, ki pa ga zaradi dvojnega državljanstva predvidoma ne bo izročila Nemčiji.

KOMENTAR: Uredništvo
Kdo se v Sloveniji zna učiti iz tujih izkušenj?
Hildmann predstavlja profil klasičnega populista skrajnih nazorov in iskalca pozornosti, ki za svoj uspeh izkorišča krizne čase in stisko ljudi, krivdo za razmere pa pripisuje zarotam svojih ideoloških nasprotnikov. Kot tak je postal eden glavnih akterjev (tudi nasilnih) protestov, in se zapletel v težave z zakonom. Bi lahko potegnili kakšne vzporednice s podobnimi primeri v Sloveniji? Najverjetneje da. Pri nas se je za zdaj poulično pozivanje k rušenju vlade po srečanju Stevanovića in Čordića s policisti vsaj omililo, prenehali so se tudi uporniški nagovori. Če česa, se lahko slovenska policija od nemške nauči, da je dobro ukrepati pravočasno. A morda se je tudi neformalni pobudnik »sredinih« protestov pri nas naučil, da če se dolgoročno želiš iti resno politiko, je dobro paziti na jezik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30