Embed from Getty Images
Najnovejše statistike kažejo, da je presenetljivo veliko migrantov našlo delo na nemškem trgu. Istočasno priseljenci zunaj EU še vedno predstavljajo nesorazmerno velik delež prejemnikov socialne pomoči.
Hkrati pa so v Nemčiji močno dvignili rodnost.
Koliko jih torej dela in v katerih panogah?
15 % delovnih mest beguncem
Nemiški Inštitut za raziskovanje zaposlovanja agencije IAB poroča, da bo gospodarstvo na letni ravni ustvarilo 650.000 novih delovnih mest, od tega jih bodo 100.000 zavzeli ljudje, ki so prišli v državo kot begunci.
“Potrebovali bomo čas za pretvorbo dodatnega potenciala beguncev v dejansko zaposlitev,” so zapisali avtorji poročila IAB. “Toda naložbe v izobraževanje in jezikovne sposobnosti dolgoročno zagotavljajo velike fiskalne in makroekonomske prednosti.”
Daleč od tega, da bi begunci zavirali nemško gospodarstvo
IAB trdi, da so begunci, ki so pobegnili iz konfliktov v državah, kot so Sirija, Irak in Afganistan, daleč od tega, da so zavirali nemško gospodarstvo.
“V splošnem visok porast zaposlenosti, ki smo ga imeli v zadnjih nekaj letih v Nemčiji, ne bi bil mogoč brez priseljevanja,” je dejal Enzo Weber, ki vodi oddelek za makroekonomske raziskave IAB.
Kljub temu priznavajo, da težko govorijo o splošnem gospodarskem učinku nedavno prispelih beguncev, saj večina še ni vključena na trg dela. Statistika zaposlovanja se namreč evidentira na podlagi državljanstva in ne podlagi begunskega in drugih statusov.
Po podatkih vlade se kljub zaposlitvam povečalo tudi število prejemnikov socialne pomoči Hartz IV. Med 5,9 milijona prejemniki je namreč 1,6 milijona prejemnikov, ki so priseljenci iz držav, ki niso v EU.
Dva afganistanska medicinska brata, Rashid Habibi in Abdulsamad Shafaie sta prav tako našla delo. V berlinskem domu za ostarele skrbita za bolnike, sta povedala za der Tagesspiel.
Mlajši, Habibi, že precej dobro govori nemško, Shafaie je bolj miren in empatičen. Vendar pa je breguncev, zaposlenih v negi, malo. Pa tudi tam se srečujejo s predsodki.
Peter-Michael Schulz, vodja oskrbe v domu razloži, da prihaja do primerov, ko ljudje nočejo biti oskrbljeni od priseljencev, ženske ne od moških, ali ne od temnopoltih moških. Takšne prošnje spoštujejo.
Begunci predvsem nizko kvalificirana delovna sila
Podrobnejše podatke o zaposlovanju beguncev ima nemška zvezna država Hessen. Tam 19.397 ljudi, ki so v državo prišli kot begunci, danes tudi dela, so povedali na nedavni novinarski konferenci. Beležijo 41-odstotno povečanje zaposlovanja beguncev glede na lansko leto.
Od tega 4-odstotki teh ljudi dela v specializiranih poklicih, ki temeljijo na magisteriju ali specializaciji, šest odstotkov pa v poklicih, kjer je zahtvana diploma, magisterij ali diploma z delovnimi izkušnjami. 44 % jih dela na delovnih mestih, ki ne potrebujejo usposabljanja, 45% pa je kvalificiranih delavcev, kar je sicer dejavnost, ki zahteva dve leti poklicnega usposabljanja. V Hessnu je pod povprečjem tudi delež zaposlenih žensk, teh je nemreč le 3300 – 17%.
Statistika pravi, da največ beguncev sicer dela v varovanju, sledi delo na pošti in pri pripravi hrane.
Pred dvema letoma je pobegnil v Nemčijo. Ker svoje službe tukaj ne bi mogel opravljati, ne da bi pridobil zvezno diplomo, se je preko frankfurtskega podjetja Codedoor naučil programirati in zaključil pripravništvo. Od tedaj ima mnoge ponudbe za delo, je povedal za Frankfurter Rundschau.
Več ljudi + boljše gospodarske razmere = več otrok
Popolnitev nizko kvalificiranih delovnih mest pa ni edina realna posledica množičnega begunskega (na)vala s Nemčijo.
Več kot očiten je namreč realen napredek pri statistiki rodnosti. Število dojenčkov, rojenih v Nemčiji, je namreč v letu 2016 doseglo vrh zadnjih 20 let, delno tudi zaradi povečanega priseljevanja in izboljšanih gospodarskih razmer, kažejo na novo objavljeni podatki. V letu 2016 se je rodilo 7% več (več kot 720.000 več) otrok kot leto prej. Približno 23 % dojenčkov se je rodilo ne-nemškim materam. Več otrok imajo zaradi boljših gospodarskih razmer in večjega števila družinskih ugodnosti tudi ženske med 30. in 37. letom.
Nemška stopnja rodnosti kljub velikemu povečanju s stopnjo 1,59 otroka na žensko ostaja pod povprečjem EU (1,6 otroka na žensko) in veliko pod mejo dolgoročnega preživetja družbe, ki je 2,1 otroka na žensko. Se pa trend izboljšuje.
Tako kot Albanski priseljenci na Kosovu. Točno tako. Višji otroški dodatki so omogočili, da so se Albanci tako namnožili, da imajo zdaj dve državi pa še pol Makedonije.
Naj jih ima nemčija, nemčija je tista ki jih je vabila, tukaj pa je slovenija, slovanska država v srednji evropi in pripadamo k višegrajski četverici , amen
Ti dojenčki, ki dvigujejo rodnost v Nemčiji, bodo v no-go conah odraščali v muslimanskem okolju, obvladali bodo tudi nemški jezik, toda nikoli tudi nemške kulture, poznali bodo zahodno kulturo do obisti in jo tudi zasovražili s pomočjo staršev in imamov v lokalnih džamijah in mošejah, izobrazili se bodo, a nikoli integrirali, kaj šele asimilirali v nemško in evropsko družbo. Skratka čudoviti rekruti bodo za množične in neusmiljene teroristične akcije.
Veseli se Nemčija, vse gre po načrtih!!
Avtomatizacija. To po nemško pomeni: daj delo avtomatu (beguncu) 😀
Kaj pa ko ta “robot” dobi samozavedanje?
…in zato je Nemčija najbogatejša država v Evropi. Ne razumeš?