Nemčija po volitvah: Kako je s sestavo koalicije in kakšne lekcije so volivci dali strankam

Tadeja Kreč
9

Embed from Getty Images

Nemci so največ, 25,7 odstotka glasov, na včerajšnjih parlamentarnih volitvah namenili socialdemokratom (SPD), ki so tako prvič od leta 2005, ko je mandat prevzela Angela Merkel, izrinili doslej dolgo vodilno krščansko-demokratsko Unijo CDU/CSU, ki je osvojila 24,1 odstotka glasov volivcev in zabeležila zgodovinsko najslabši rezultat.

Sledili so Zeleni s 14,8 odstotki glasov volivcev, liberalci (FDP) z 11,5 odstotki podpore, skrajno desna AfD z 10,3 % in skrajno leva Levica s 4,9 odstotki glasov. Kako so glasovali nemški volivci, katera koalicija je najbolj verjetna in kakšne so lekcije nemških volitev?

Pomembna vloga Zelenih in FDP: Najverjetnejši semaforna in jamajška koalicija

»Velika koalicija« obeh najmočnejših strank SPD in Unije je po ocenah analitikov manj verjetna, zaradi česar imajo tako Zeleni kot FDP precej močnejšo pogajalsko prednost, kot bi jo imeli sicer.

Glede na zmago SPD – pa čeprav minimalno – je najverjetnejša koalicija semaforja (glede na barve strank), torej rdeče SPD, Zelenih in rumene FDP. A dejstvo je, da liberalna FDP ne odstopa pri povečevanju dolga in dvigu davkov, kar odločno zagovarjata obe drugi potencialni partnerici. Pa tudi sicer je vprašanje, koliko liberalnosti bi dovolilo najbolj levo krilo SPD.

Vodja FDP Christian Linder je sicer danes izrazil dvom glede oblikovanja semaforizirane koalicije, kar je voda na mlin CDU. Slednja kljub močnemu padcu podpore (od zadnjih volitev je izgubila približno 9 odstotkov glasov volivcev) upe polaga v oblikovanje t.i. jamajške koalicije skupaj s FDP in Zelenimi. A nazadnje je pred štirimi leti FDP izstopila iz pogajanj.

Prvi korak iskanja koalicije bodo tako pogovori med Zelenimi in FDP, ki bodo kljub močnim razhajanjem poskušali najti skupne točke. Strankama je skupno predvsem nasprotovanje »statusu quo« velike koalicije. Sledijo pogovori obeh strank s SPD in nato z Unijo. A Angela Merkel zaenkrat ostaja na položaju. Leta 2017 so pogajanja trajala pol leta, tokrat želi SPD koalicijo sestaviti do božiča.

Scholz prepričljivejši kot Laschet, a ima CDU močnejšo strankarsko bazo

Medtem ko je Olafa Scholza (SPD) velik del podpornikov volilo zaradi njega samega (36 %), je bil pri Arminu Laschetu (CDU) ta delež precej nižji (18 %), volivci pa so stranko v večji meri (30 %) kot pri SPD (25 %) podprli zaradi dolgoročne zvestobe. SPD je prevladovala na severu Nemčije, medtem ko je CDU ostala močna na jugu. Parlament je na listi Zelenih dobil tudi dve transseksualni poslanki.

SPD z bolj prepričljivim kandidatom, razkol v stranki ostaja

Pri zmagovalki SPD bi lahko dejali, da je iz slabega obeta na začetku kampanje naredila največ, kar je lahko. Predvsem s kandidatom za kanclerja. Olaf Scholz je kampanjo gradil na sredinskosti in se poskušal nekako distancirati od skrajnega dela stranke. A ta razkol med sredinskostjo in radikalnostjo v stranki ostaja, nenazadnje je na volitvah prejela tudi več kot pol milijona (600.000) glasov Levice.

CDU v krizi identitete

Unija, ki je med volilno kampanjo, predvsem pa na njenem koncu svarila pred zdrsom Nemčije v levo, je z rezultatom znova dokazala, da je volivce potrebno mobilizirati »za«, ne proti. A sicer je njen rezultat – prvič je prejela pod 10 milijonov glasov volivcev – predvsem pokazatelj potrebe po razpravi in opredelitvi programa.

Stranka se mora nehati obračati predvsem po vetru. Kaj sploh je sodobni konservativizem in kdo v sodobni družbi krščanski demokrati, se bo ob tem nujno vprašati. Stranka trenutno vse stavi na sestavo jamajške koalicije, ki Arminu Laschetu še pušča nekaj možnosti v boju za nasledstvo Merklove. A če mu ta boj ne uspe, se bo stranki v opoziciji ob glasovanju skupaj z AfD verjetno pisalo slabo. Bo pa lahko premislila svojo identiteto in izbiro vodilnih kandidatov.

Zeleni niso (v prvi vrsti) glas mladih

S kandidatko za kanclerko, odločno kampanjo, ki jim jo je s protesti Petkov za prihodnost na petek pred volitvami delala tudi Greta Thunberg, pa so kljub močni podpori medijev (brez nje bi bil rezultat gotovo še slabši) pogoreli Zeleni. Glede na visoko lastno kotiranje je bil njihov rezultat slab, a vseeno najboljši doslej. Kakršnakoli že bo nova nemška vlada, bo imela tudi nekaj zelenih odtenkov. Je pa včeraj postalo jasno, da Zeleni ne morejo govoriti v imenu generacije mladih. Volilni rezultat je pokazal, da mladi, ki ob petkih v boju za ohranitev planeta špricajo šolo, v generaciji prihodnosti niso večina. Tisti, ki so na volitvah glasovali prvič, so najpogosteje volili liberalno FDP, šele nato Zelene.

FDP so v petini volili mladi do 24. leta, kar je dobra popotnica za to klasično liberalno stranko, ki jo sicer podpirajo predvsem podjetniki in izobraženci. A glede na njen program je dejstvo, da bo stranka, ki zagovarja gospodarski liberalizem, lažje prosperirala v koaliciji z Unijo kot z SPD.

Nemci zavrnili skrajnosti, Levica pod parlamentarnim pragom, a vseeno v parlamentu

Kljub krizi so Nemci zavrnili skrajnosti. Levica je tokrat ostala pod parlamentarnim pragom petih odstotkov, a se je v parlament vseeno uvrstila zaradi treh neposrednih glasov. A v primerjavi z volitvami pred štirimi leti je izgubila skoraj polovico oz. 4,2 odstotne točke glasov. Njeni volivci so se preselili k skoraj vsem drugim strankam; v SPD (590.000), k Zelenim (470.000), AfD, FDP in CDU.

Iz skrajno leve pa se je 100.000 glasov preselilo k skrajno desni AfD – ta je od zadnjih volitev izgubila 2,3 odstotne točke glasov volivcev. A je postala najmočnejša stranka v dveh zveznih državah – Turingiji in na Saškem, kjer je prej vodila CDU.

9 KOMENTARJI

  1. Dobro je da je Levica v Nemčiji ” pogorela” Je pod pragom 5 %- Ker pa je predvsem v bivši Vzhodni Nemčiji dobila 39 “ddirektnih” mandatov, je klju tems temi poslanci v Parlamentu. V Nemčiji ima vsak volivec na volitvah dva glasa. Enega odda za konkretnega poslanca, drugega za stranko. Ta drugi glas lahko gre tudi drugi stranki kot tisti, iz katere je poslanec
    Tako je tudi čisto računsko nemogoča koalicija med SPD Zelenimi in Levico ( rdeče,zeleno,rdeča koalicja) Pa so o tej mnogi v Levici pa tudi v levem delu SPD odkrito “sanjali”
    V studio bo 17 na radiu je komentator Gabrovšek dejal, da je socialna demokracija v porastu. Res je SPD še pozimi kazalo zelo slabo, okrog 15 % in da so sedaj dobili preko 25. Vendar podrobnejša analiza, ki jo je objavila nemška ARD pravi, da je polovica tistih, ki so volili SPD izjavilo,da je volilo SPD samo zaradi kanclerskega kandidata Olafa Scholza. Od CDU je šlo cca 1.9 mio volivcev k SPD
    Vsekakor nova nemška vlada, kakršna že bo, ne bo veliko bolj leva, kot je bila sedanja

  2. Kako krščanska je sploh še Merklova stranka? Zdi se kot da imajo notri infiltrirane podtaknjence, ki se delajo da furajo krščansko demokracijo.. V resnicu pa lahko vede ali nevede furajo prikrito agendo s pridihom kulturnega marksizma…

    “Vaš da naj bo Da in vaš ne naj bo Ne.”

  3. Spet obkladajo AfD kot “skrajno” stranko. Dvomim, da ima avtorica sploh kaj pojma o tej stranki. Kot kakšna kokoš ponavlja floskule za MSM. Potem so pa zgroženi, ko Janšo na zahodu blatijo z lažmi, ki jih tam na enak način povzemajo od komunistov v Sloveniji.

    • Mimogrede, ko gre za politične stranke je kriterij za skrajnost oziroma ekstremnost delovanje zunaj ustavnih okvirov. Prav takšno je delovanje prodanih proglobalističnih kartelnih strank v Nemčiji, ki jih ima avtorica za neskrajne, ko gre za vse bistvene politike: denarna politika evroobmočja, ko jamčijo za dolgove zgubaških držav, kar je protiustavno ali migrantska politika, kjer ignorirajo sporazum iz Dublina. To so dejansko ekstremne stranke v Nemčiji. Avtorica o tem bodisi nima pojma ali pa kot noj tišči glavo v pesek.

      • Kriterij skrajnosti je to, da je nekomu stranka trn v peti. Potem je skrajna in fuj in oh in joj. SDS ni skrajna, kolikor se je pač do sedaj radikalizirala ravno zaradi tovrstnih pritiskov na njo s strani levega pola in njenih medijev. Kar so želeli, počasi dobivajo.

        Pri nas smo skrajno stranko dobili na levici, na desni še čakamo. Hvala bogu, da so tudi zares levo in desno usmerjene stranke, sicer je en sam sredinski dolgčas, ja tak kot je v Nemčiji, kjer vsako stranko, ki si drzne ogroziti 75 letni rdeče-črni monopol nad oblastjo, označijo kot skrajno stranko.

        Če je AfD skrajno usmerjena, je kvečjemu v smislu kapitala in tržne ekonomije, daleč da bi bila versko skrajna, kar se tiče odnosa do tujcev pa tudi veliko manj kot kaki francoski LePenovci, italijanska Severna liga ali Salvinnijevi karkoli že so.

    • Se strinjam, vendar take koalicije žal, to pot zagotovo še ne bo. CDU-CSU vztrajno odklanja vsako sodelovanje z desno stranko AfD, kar je velika napaka. Nasprotno pa je za nemške socialne demokrate samoumevno sodelovanje s stranko Levica (die Linke). Na deželni ravni so že večkrat bili z njimi celo v koaliciji. Vsako povezovanje AfD z nemškimi nacionalsocialisti iz obdobja 1933-1945 je zmotno, saj je med njimi velika razlika. AfD skuša namreč samo povsem upravičeno ubraniti Nemčijo pred invazivnimi migranti in nima v programu osvajanj drugih držav.

  4. MIhael če misliš., da predznak krščanski v sodobni Nemčiji pomeni prednost potem se motiš.
    Merklova stranka bi če bi bila še bolj krščanska dobila kvečjemu manj in ne več glasov.
    Tudi v Sloveniji je eden od ključnih problemov NSi prav to, da se proklamira za edino pravo krščansko stranko. Zato jo kljub najboljšemu gospodarskemu programu večina volivcev sploh ne obravnava kot potencialno izbiro. Uradno nas je v Sloveniji sicer še vedno preko 60% kristjanov, a pravih kristjanov očitno ni več kot 10% kar je torej zgornji domet NSI.

    • Peter veste kako je, ‘krščanski’ je relativen pojem. Nekdo, ki dela dobro in z ljubeznijo je lahko pri Bogu bolje zapisan kot proklamiran nedeljnik.

      Gre se za to koliko evangeljskega ima kdo za ponudit, katerakoli stranka pac ze. Delati proti evangeliju pač ne more biti evangeljsko…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime