Nemci plavajo pod policijskim nadzorom: težave z nasiljem na nemških kopališčih

POSLUŠAJ ČLANEK
Nemci so znani ljubitelji in obiskovalci kopališč, term, jezer, kjer se lahko ohladijo v vročih poletnih dneh. Nemška kopališča so praviloma vzorno urejena, privlačna in omogočajo prijetno preživljanje vročih dni.  

Vendar pa nemški mediji že leta vsako poletje poročajo o manj in bolj hudih incidentih, ki se redno dogajajo po javnih kopališčih v večjih mestih. Kraje, množični pretepi, spolna nadlegovanja …

Za lažjo predstavo, gre za naše razmere zelo velika kopališča, ki naenkrat sprejmejo več tisoč ljudi. Na nekaterih kopališčih morajo biti za vzdrževanje najosnovnejšega reda stalno prisotne varnostne službe.

To poletje je nasilje preseglo vse meje v enem od berlinskih javnih kopališč, ko je prišlo do pretepa 250 moških z varnostnimi službami. Enajst ljudi je bilo poškodovanih zaradi solzivca. Trije povzročitelji aretirani. Ostali so se pretepu pridružili spontano.

https://youtu.be/nYEY3c-l_OM

Plavanje pod policijskim nadzorom


Povzročitelji kaznivih dejanj so v veliki večini mladi moški priseljenskih korenin. Pretepi se pogosto dogajajo med različnimi etničnimi skupinami ali z varnostniki, ki imajo običajno tudi priseljensko poreklo. Pri krajah gre največkrat za posamezne primere, veliko pa je neprimernega odnosa do žensk in deklet. Zvezne vlade zdaj na najbolj problematičnih kopališčih načrtujejo stalno policijsko prisotnost, saj varnostne službe ne zadostujejo več, kopališko osebje pa se ne počuti varno. Tako policija kot zvezne oblasti sicer pomirjajo, da gre, glede na število kopališč in kopalcev, še vedno za majhno število kaznivih dejanj in pozivajo k boljši (tudi varnostni) organiziranosti kopališč.


Neuspešna integracija ali le testosteron?


Te kopališke težave pa ponovno odpirajo debato glede problema neuspešne integracije priseljencev v nemško družbo.

V spomin kličejo silvestrovanja 2016 v številnih nemških mestih, ko je po zadnjem valu beguncev (ki deklarativno niso bili ekonomski migranti) prišlo do množičnih nadlegovanj žensk in deklet. Videti je, da imajo priseljenci iz zadnjega vala, kjer je v kratkem času prišlo do prihoda zelo velikega števila ljudi, večje težave pri integraciji v novo okolje.

Psiholog in avtor Ahmad Mansour, priseljenec v Nemčijo, opozarja na to, da se mora uspešna vključitev v novo družbo zgoditi na globlji ravni kot je zgolj stara formula, ki pravi: jezik + delo - kriminal.

https://twitter.com/AhmadMansour__/status/1550505675746430977?s=20&t=nYuZYmpiZqhhIF6hzn35dQc

Da se uspešno integriraš v nemško družbo ni potrebno da se naučiš jodlati, da vzljubiš pivo in svojega sina poimenuješ Hans. Je pa nujno, da spoštuješ to deželo, njene osnovne vrednote in njene zakone.

Če priseljenec svoje izvorne države ni zapustil po tehtni odločitvi in zavedanju, da je za novo priložnost v novi deželi, v stari potrebno pustiti tudi nekatere svoje preživete vzorce in norme, ker je moral bodisi bežati pred vojno bodisi je zgolj iskal bolj beli kruh, bo imel pri vključitvi v novo družbo težave on sam in njegovi potomci, težave z njim pa bo imela tudi nova družba.

Nova priložnost kot znamenje šibkosti avtoritete?


Ljudje, ki so bili vzgojeni v strogo patriarhalnih odnosih, se ob stiku z oblastjo, ki je ob prekršku pripravljena ponuditi drugo možnost ter pomoč, pogosto odzovejo z zaničevanjem in te pozitivne lastnosti demokratične družbe dojemajo kot slabost in šibkost. Nekateri jo začnejo tudi izkoriščati.

V svojih izvornih deželah (pa tudi družinah) so doživeli drugačne družbene odnose, ki so temeljili na drugih predpostavkah. Oblast, vera, uradniki, pravosodni sistem, oče, učitelji … so avtoritarni in vladajo z nasiljem. Pričakuje se slepa poslušnost in njihova moč se uporablja za strašenje državljanov, otrok, učencev, vernikov … V strogo patriarhalnih družbah vedno zmaga močnejši in ne pravičnejši. Prostor za osebno odgovornost je majhen.

Nemci se resno sprašujejo, kako ravnati. Rešitve tega problema nikakor ne vidijo v tem, da bi začeli na ulice pošiljati policiste s pendreki in tako izsilili spoštovanje. Predolgo so se borili za odpravo takšne oblasti. Ahmad Mansour, ki že leta dela z mladimi priseljenci in sodeluje v številnih projektih, ki si prizadevajo za uspešno integracijo, pravi, da je velika ovira za uspešno razpravo in učinkovite ukrepe, označevanje takih razprav za diskriminatorne in iskanje razlogov za nasilje le v socialno-ekonomskih razlogih. Jasno pove, če bi tak tekst kot je njegova kolumna, napisal Nemec brez migrantskega ozadja, bi bil takoj označen za nacista, fašista in rasista.

Pravi, da je dolgoročna rešitev tega problema zahtevati osebno odgovornost vsakega posameznika. Če ljudem ne zaupamo toliko, da so odgovorni za svoja dejanja ali da njihovo poreko in razmere, nasilna dejanja opravičujejo ali pojasnjujejo, jih pravzaprav onesposobimo in zreduciramo osebo nekega človeka zgolj na to, da je priseljenec. Arabec, Afričan, Pakistanec … Potrebno je iskanje konkretnih rešitev in ne zamegljevanje problema.

Tudi za priseljence, ki jih Nemčija očitno potrebuje in tudi zelo velikodušno sprejema, je ignoriranje problema neuspele integracije pogubno. V nekaj desetletjih se bodo namreč znašli v istem okolju iz katerega so sami ali njihovi starši pobegnili.
KOMENTAR: Andreja Barat
Seveda se kriminalna dejanja dogajajo povsod, v vseh kulturah in obdobjih. Dovolj je pogled v domačo črno kroniko, da vemo, da bi bilo iskati njihov izvor zgolj v narodnosti, rasi ali religiji napak. Sodobna nemška država ima veliko izkušenj s priseljevanjem in z ekonomskimi migranti uspešno sobivajo že desetletja. Nemški gospodarski čudež brez njih ne bi bil mogoč in tega se Nemci dobro zavedajo. Ti migranti so se kolektivno precej uspešno vključili v nemško družbo in predvsem v delovno okolje. Tudi njihovi potomci so večinoma starše edukativno in tudi poslovno presegli ter v veliki meri postali del sodobne nemške družbe.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike