Victor Torres je bil star le 12 let, ko je prvič zabodel človeka. Pri 14 je bil odvisen od heroina. Do polnoletnost je bil eden vodilnih članov New Yorške tolpe in že trikrat zaprt.
Danes na tisoče mladim pomaga najti svobodo od odvisnosti od drog in mafije.
»Moja zgodba je dokaz, da je, ne glede na to, kako se počutite in kako negativno je karkoli videti, odrešenje možno, ne glede na okoliščine,« je povedal Torres v ekskluzivnem intervjuju za The Gospel Herald.
Sin ulice zla
Torresova neverjetna zgodba je hkrati osnova za film z naslovom Victor, ki temelji na njegovi avtobiografiji »Sin ulice zla«. V filmu pa so zaigrale tudi zvezde kot je Patrick Davis, Josh Pence (La La Land, The Social Network ) in Lisa Vidal ( “American Horror Story”).
»Bog je res uporablja ta film za mogočne namene, kot je deloval v mojem življenju,« pravi Torres. To mu daje novo razumevanje upanja, tega, kaj upanje lahko naredi in dejstva, da je upanje tisto, kar današnji svet potrebuje. »To je tisto, kar je naredil film. Ne le zame, ampak še posebej za tiste, ki so danes ranjeni kot sem bil jaz, ko sem bil na cesti.«
“Želim, da ljudje vedo, da ni nič, s čimer se soočajo, pa naj gre za droge ali katero koli drugo vrsto zasvojenosti, pretežko za Boga,” pravi danes.
V šestdesetih je Tores v temo odtaval po selitvi iz Portorika v Brooklyn, kamor je prišel kot otrok. »Okolje je bilo težavno,« opisuje. »Moral sem se boriti na poti v šolo in iz nje, vsak dan. Moje življenje se je začelo potapljati zaradi soseske, v kateri sem odraščal.«
Zasužnjen od moči tolp, lačen hitrega zaslužka in kmalu zasvojen s heroinom, je pričakoval, da bo umrl na ulici, tako kot večina njegovih prijateljev.
A interveniral je Bog
» V tem času je moja mama spoznala Kristusa,« je dejal. »Imela je srečanje z Bogom, ki ga je prinesla tudi domov. Začutila je del bremena, ki ga je nosil njen sin.«
Začela je moliti, v prepričanju, da ga bo Bog rešil iz njegove odvisnosti od drog.
»Včasih sem prestopil prag doma ob treh popoldne in edina oseba, ki sem jo slišal, je bila moja mati, ki je molila,« je povedal. »Kričal sem nanjo, ona pa mi je dejala, da bo Bog spremenil moje življenje.«
Sčasoma je Torres iz obupanosti v svojih zgodnjih 29-ih poiskal pomoč, ki temelji na veri. Obiskal je rehabilitacijski center Davida Wilkersona, ustanovitelja »Teen izziva«, mati pa mu ni povedala, da ima klinika karkoli s krščanstvom, saj v tistem času z vero ni hotel imeti nič.
Medtem je bil v krščanskem domu prisiljen odreči se heroinu. »Morali smo se odpovedati drogam, brez nadomestil in brez zdravil,« je dejal. Edina stvar, ki mu je ostala, je bila molitev in Sveto pismo. Po treh dneh je doživljal hudo stisko. Obupan je padel na kolena in klical k Bogu, naj ga osvobodi.
Ko sem vstal iz tega srečanja z Bogom, sme vedel, da imam moč za premagovanje te odvisnosti, nisem se hotel več vrniti k drogam. Od tedaj se je moje življenje spremenilo. V povsem drugo smer.
Svoje življenje je posvetil deljenju upanja in zdravljenju odvisnikov
Leta 1971 sta z ženo Carmen odprla center za mlade v Richmondu za pomoč najstnikom. V 46 letih je tam našlo pomoč več kot 20.000 mladih moških in žensk. Odprla sta tudi nekaj najbolj uspešnih programov za odvajanje od drog.
“Verjamem, da je kultura drog demonska, in verjamem, da jo hudič uporablja za uničevanje življenj, še posebej mladih,” je dejal in poudaril, da živimo v času, ko se ogromno mladih sreča z Bogom, a tudi Satan odkriva vedno nove načine za uničenje mladih.
Za starše, katerih otroci se borijo z odvisnostjo, ima Torres naslednje sporočilo: Nikoli ne obupajte.
Ni treba tako daleč po svetal zgled. V skupnosti Cenacolo je kar nekaj takih. Pa tudi skupnost Srečanje ni daleč. Kaj bi bilo, če bi gospod novinar obiskal ti skupnosti?