Nekdanjemu zaporniku iz Guantanama je v Srbiji težje kot na Kubi

Uredništvo
0
(vir foto: FRONTLINE (PBS))

Zloglasni zapor za domnevne teroriste Guantanamo na Kubi, je še vedno odprt. Preživel je tudi oba mandata Baracka Obame, ki je obljubil njegovo zaprtje.

A dandanes je v njem mnogo manj zapornikov kot nekoč; od 780, ki so bili od leta 2002 deležni njegovega gostoljubja, jih je zaprtih še 41.

Nekatere so v tem času obsodili, druge izpustili, mnogo pa so jih razdelili med 59 svetovnih držav, ki so jih bile pripravljeni sprejeti. 

Dvema je vrata odprla tudi SrbijaEden izmed njiju je Mansoor al-Dayfi, ki je bil na Kubi zaprt skorajda od začetka ustanovitve zapora. Novinarju ameriškega radia NPR je zaupal, da je v Srbiji zanj življenje težje kot je bilo v Guantanamu.

Premestitev v drugo državo je poskušal doseči tudi z gladovno stavko, a doživel nasprotovanje srbske policije, spremljajo pa ga tudi preko kamer, nameščenih v njegovem stanovanju.

Al-Dayfi je bil zaradi sodelovanja z Al Kajdo na Guantanamu zaprt od leta 2002 do zadnjih mesecev Obamove administracije. Priznal je tudi tudi bežno poznanstvo z Osamo bin Ladnom, a kvalificiran je bil kot borec nižjega ranga.

Nato so ZDA za sprejem zapornikov zaprosile druge države in Al-Dayfi se je znašel v Srbiji, eni izmed 21 evropskih držav, ki so sprejele nekdanje rezidente zloglasnega zapora.

Doma je sicer iz Jemna, kamor pa se zaradi razmer v državi ne more vrniti, zato je nastanjen v Beogradu, vključen v program resocializacije, ima majhno mesečno štipendijo in omogočen mu je tečaj srbskega jezika. Po 14 letih Guantanama je sedaj svoboden.

Teroristična preteklost veliko breme

(vir foto: FRONTLINE (PBS))
(vir foto: FRONTLINE (PBS))

Novinarju NPR Arunu Rathu je povedal, da je zaradi terorističnega življenja v Srbiji stigmatiziran. Lekcije srbščine je opustil, v družabno življenje se ne more vključiti.

Pravi, da je bivanje v Srbiji obupno. “Ko so me pripeljali v Srbijo, so naredili moje življenje slabše. Uničili so moje sanje. Ne zato, ker bi imel rad Guantanamo, a mnogo stvari je tukaj slabših. Imam občutek, da sem v novi ječi,” je povedal.

Želi si, da bi lahko odšel v eno izmed arabskih držav, našel ženo in imel otroke. Zato je tudi v mesecu decembru poskušal z gladovno stavko, a jo je po posredovanju svoje matere končal. “Želim si le, da bi odšel v kakšno arabsko državo. Enostavne sanje. Tam bi lahko začel znova, si ustvaril družino.”

Srbski posli: če hočeš mir, molči!

Novinar je po njunem prvem intervjuju začutil, da je nekaj narobe, saj so ga na ulici ustavili srbski policisti in ga spraševali, kaj sta se pogovarjala. Al-Dayfi je za dva dni izginil in se ni oglašal na telefon. Tretji dan se je v sobi novinarja prikazal z buško na glavi in povedal, da so ga ponoči napadli zamaskirani neznanci, mu preiskali stanovanje in mu sporočili: “Če hočeš ostati tukaj, imej zaprta usta.”

A uradniki, celo srbski premier, so Rathu povedali, da je bivši zapornik v fazi prilagajanja na družbeno življenje in da njegova socializacija poteka po načrtu.

Kdo sploh je al-Dayfi?

Al-Dayfi je leta 2001 bil prijet pri Mazar-e Sharifu, četrtem največjem mestu v Afganistanu. Svojim izpraševalcem pa je priznal, da je bil izurjen s strani Al kajde in da se je večkrat dobil z Bin Ladnom. ZDA so ga prištele k vojakom nižjega ranga, saj naj bi lagal o svoji pomembnosti.

Zaradi njegove zgodovine ni čudno, da ga srbske oblasti pozorno spremljajo. Novinarju Rathu je namreč pred nekaj tedni poslal fotografijo svojega zidu, kjer je za tapetami našel skrite tri kamere.

Med njunim pogovorom so v njegovo stanovanje vstopili tudi vojaki in preiskali ves al-Dayfijev prostor.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime