Neizbrisljivi glasbeni vrhunci Mozarta, Bacha, Wagnerja in Čolića z njegovo Druže Tito mi ti se kunemo

Privzeta profilna slika
Zoja Gruden
Vir foto: Youtube
Glasbeni okusi so zelo različni in načeloma se o okusih ne razpravlja. Nekaj najbolj normalnega pa je, da ima vsaka radijska postaja svojo filozofijo pri izboru glasbe, ki jo dela edinstveno in zaradi katere jo imajo poslušalci radi. Predvidevam, da gre za premišljen izbor, ki temelji na izkušnjah in, ne nepomembno, poznavanju svojih poslušalcev.

Kako zelo (ne)premišljen je lahko ta izbor, so nam v prejšnji teden razodeli na Prvem programu Radia Slovenija. Na dan 25. maja, po nekem drugem štetju na dan mladosti, so na 1. programu poslušalcem zavrteli pesem Zdravka Čolića: Druže Tito mi ti se kunemo. Novinarji Slovenskih novic so glasbene urednike Radia Slovenija poklicali na zagovor.

Nadvse premišljen in pretanjen izbor


Na RTV so za Slovenske novice povedali, da je značilnost glasbene podobe Prvega programa Radia Slovenija, da pogosto črpa iz bogatega nacionalnega zvočnega arhiva in k temu vpleta nove, sveže skladbe. Vso glasbeno zgodovino, bližnjo in daljno, obravnavajo izključno iz glasbeno zgodovinskega oz. muzikološkega vidika. Torej je njihov vidik osredotočanja na glasbo kot tako, zgrajeno iz glasbenih prvin, ki nimajo nikakršne politične konotacije. Iz tega vidika glasbeno obarvajo prav vse praznike z nadvse premišljenimi in pretanjenimi glasbenimi izbori.


Posnetek komentarja Zoje Gruden je na voljo na koncu prispevka.




Medklic: zanima me, če so 9. maja, na dan Evrope, vrteli Odo radosti in kdaj so nazadnje za veliki šmaren vrteli Marija skoz' življenje. Pa ne pravim, da bi morali, ampak če se že kitijo z nadvse premišljenim in pretanjenim izborom za prav vse praznike, bi veljalo razmisliti tudi o tem.

V premišljenost in pretanjenost izbora Čolićeve pesmi ne dvomim. Nekomu se je ideja zdela zelo dobra in sploh pomislil ni, zakaj izbor morda ni nadvse premišljen in pretanjen. Poleg tega pa je upravičeno sklepal, da bo njihovim poslušalcem pesem všeč – in marsikomu je tudi bila.

Na Radiu Slovenija nadaljujejo, da je bila pesem predvajana iz izključno glasbenozgodovinskega vidika. Dodajajo, da je dan mladosti zaznamoval mnoge generacije 60. in 70. let prejšnjega stoletja in ne morejo mimo dejstva, da je tudi ta skladba del zgodovinskega spomina.

Njihovo trditev bi rada razširila in pojasnila, da je režim, ki je proslavljal dan mladosti, zaznamoval marsikoga, ne samo ljubljencev sistema in mladine, nekatere s prisilnim delom, druge z razlastitvijo tretje pa celo s smrtjo.

»V glasbi se ne moremo in ne smemo politično opredeljevati, zato tega ne počnemo.«


In v isti sapi vrtijo pesem Druže Tito mi ti se kunemo. Radio Slovenija je v svojem pojasnilu glede izbora nepredstavljivo shizofren. Kaj pa je drugega kot politično opredeljevanje pesem z naslovom Druže Tito, mi ti se kunemo? Bi bila pesem, ki bi prisegala kateremu drugemu voditelju (da ne uporabim kakšne primernejše besede npr. diktatorju) tudi apolitična? Seveda ne.
Ko naredijo neko neumnost, jo poizkušajo opravičiti s še bolj neumno razlago, zato, da prvotna neumnost ne izpade tako neumna.

Zdelo bi se mi krivično in del kulture izbrisa, če zaradi lojalnosti totalitarnemu sistemu, ki jo je s pesmijo Druže Tito mi ti se kunemo izkazal Čolić, ne bi vrteli nobene njegove pesmi več. Da pa vrtijo točno to pesem, pa je nekoliko smešno in žaljivo.

Še najbolj iz trte izvit pa je naslednji argument. Na radiu Slovenija so prepričani, da če bi na glasbo gledali politično, danes ne bi imeli vrhuncev klasične glasbe, kot so Johann Sebastian Bach, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven, Richard Wagner in drugi. Je že res, da je marsikateri velikan klasične glasbe skladal predvsem za svoje vladarje – nenazadnje je bil za koga to edini način preživetja. A so se v zgodovino zapisali zaradi svojih umetniških presežkov, kar za pesem Druže Tito, mi ti se kunemo res težko rečem.

A ker, po navedbah Radia Slovenija, glasbo izbirajo glasbeni uredniki, muzikologi, ki zelo dobro poznajo glasbeno zgodovino vseh zvrsti in vseh obdobij od antike dalje, jim ne bom nasprotovala.

Zaključujem z mislijo, ki se mi glede posameznih programskih odločitev na RTV vedno bolj jasno oblikuje. Ko naredijo neko neumnost, jo poizkušajo opravičiti s še bolj neumno razlago, zato da prvotna neumnost ne izpade tako neumna. S tem pa imajo za neumne predvsem svoje poslušalce in gledalce. Če bi res stali za izbiro pesmi po svojih glasbeno zgodovinskih in muzikoloških standardih, se ne bi sprenevedali, zakaj tak izbor in bi povedali po resnici – Slovenija se pač obnaša kot še zadnja ljudska republika propadle države. Zakaj ne bi poslušali še temu primerne glasbe?


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
  • 21. 04. 2024
Radio – tovarna sodobne glasbe
  • 03. 12. 2023
Ideološki prepad med spoloma: ženske vse bolj liberalne, moški pa konservativni
  • 01. 02. 2024