Neizbrisen madež na svetniškem papežu
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Zadnja razkritja spolnih zlorab v ameriški katoliški cerkvi so nov udarec za integriteto katoliške hierarhije in Cerkve kot celote. Več kot 300 duhovnikov je s svojimi dejanji uničilo otroštvo (in življenja) najmanj 1000 žrtvam. In to le na območju zvezne države Pensilvanije. Poročila kažejo, da so bili o tem obveščeni tudi nadškofje, kardinali in celo sam papež, a so praktično na vseh ravneh odločanja izbrali lažjo pot: utišanje govoric, finančno poravnavo za molk in/ali premestitev napadalca.
Ti škandali imajo dolgo zgodovino, hkrati pa v sebi nosijo rušilno moč, ki lahko do temeljev zamaje institucionalno podobo katoliške cerkve, kot smo jo poznali. Poleg tega so nekateri odzivi povzročili zametke razkola, ki bo z vsakim dnem brez ukrepanja postal še večji.
Vse bolj jasno postaja, da se bo sčasoma nujno spremenila podoba svetniškega papeža Janeza Pavla II. Res se je znal približati množicam, nagovoriti državnike in v svojem pontifikatu dosegel mnogo izjemnih stvari. Največji paradoks pa se skriva v odnosu z mladino. Njih je še posebej nagovarjal. A hkrati za žrtve ni storil dovolj. Z njimi se v 26 letih sploh ni srečal.
Kako je mogoče, da je tako velik človek ob informacijah o zlorabah zamižal na eno ali celo na obe očesi? Do njega je, na primer, prišlo poročilo o duhovniku, ki je zlorabil vseh pet mladoletnih deklet v družini s sedmimi otroki. Težko si predstavljamo, da bi ne imel volje in odločnosti. Tovrstnih primerov ni mogel jemati zgolj kot osamljene epizode.
V Sloveniji dobro vemo, kako se ohranja kult nedotakljivih voditeljev, čeprav bi ga bilo morda bolje zrušiti. V tem smislu bo katoliška cerkev morala opraviti tudi premislek o dediščini Karola Wojtyle.
Ker v naključja ne verjamem, sem s precejšnjo gotovostjo prepričan, da papež, ki mu je sledil, Benedikt XVI., ni odstopil zaradi šibkega zdravja ali neprimernosti za to funkcijo. Ko je videl, čemu mora kot rimski škof posvečati največ pozornosti, je odločno odložil pastirsko palico.
Že v njegovem obdobju so se začele večje spremembe v rimski kuriji, ki jim tradicionalni prelati niso bili naklonjeni. Stvari so se začele spreminjati posebej v kongregacijah za duhovnike in škofe. Duhovščina se je zdaj prisiljena ukvarjati sama s sabo, se spraševati o svoji vlogi, nalogah in poslanstvu.
Zato ne presenečajo Frančiškovi stalni pozivi k skromnosti in služenju. Ob tem pa je pričakovano prišlo – in bo zagotovo še prihajalo - do odzivov dostojanstvenikov (če jim tako sploh lahko rečemo), ki bi radi ohranili stabilnost, se odpovedali resnici in izognili kesanju.
Nekdanji nuncij v ZDA, Carlo Maria Vigano, je s svojimi trditvami zamajal še podobo sedanjega papeža. Težko je reči ali gre za dobronamerno potezo ali za dejanje iz obupa. Zagotovo pa njegov primer nakazuje, da znotraj cerkvene hierarhije ni več enotnosti.
V želji po stabilnosti lahko zagrešimo nepopravljive napake. Status quo lahko na kratki rok sicer omogoči mirno plovbo navrtani ladji, šele spoznanje in soočenje s kruto resnico pa bo odprlo pot k očiščenju. V nasprotnem primeru bo hitro postalo prepozno.
Naj bo soočenje z dejstvi še tako težko, Katoliška cerkev je izgubila večji del moralnega kapitala. Za zdaj so najbolj na udaru ZDA, Irska in Čile. Kaj bodo v naslednjih letih povedali Poljaki? In Slovenci? Ali ameriška zgodba pomeni kaj takega tudi pri nas? Nekaj primerov spolnih zlorab je v medijskem prostoru že zaokrožilo, nekateri duhovniki so bili tudi obsojeni, nekaj jih sodbo še čaka.
Rad bi verjel, da je to vse in da gre v našem prostoru res za bolj osamljene primere. Nekateri odzivi (škandalozen tvit Aleša Primca) pa dajejo zelo slab vtis. Prav to je logika nezmotljivosti in nedotakljivosti, ki je omogočila takšen razmah kleriških zlorab. Cerkev je bolj ranljiva in grešna, kot si upamo priznati.
Ena od lastnosti zrelih in odgovornih posameznikov je, da v trenutku, ko se nedvomno izkaže, da so ravnali napačno, svoje mišljenje in delovanje korenito spremenijo. Enako velja za večje skupnosti. Katoliška Cerkev je tu trčila ob tako nedvoumno prepreko, da je treba podvomiti o (skoraj) vsem. Dosegli smo namreč točko, ko je nemogoče braniti svojo pozicijo vernika znotraj te skupnosti.
Merila za katoličane so višja, za duhovnike pa še toliko bolj. Celibat je še najmanjša potencialna žrtev. Na kocki je precej več.
Zadnja razkritja spolnih zlorab v ameriški katoliški cerkvi so nov udarec za integriteto katoliške hierarhije in Cerkve kot celote. Več kot 300 duhovnikov je s svojimi dejanji uničilo otroštvo (in življenja) najmanj 1000 žrtvam. In to le na območju zvezne države Pensilvanije. Poročila kažejo, da so bili o tem obveščeni tudi nadškofje, kardinali in celo sam papež, a so praktično na vseh ravneh odločanja izbrali lažjo pot: utišanje govoric, finančno poravnavo za molk in/ali premestitev napadalca.
Ti škandali imajo dolgo zgodovino, hkrati pa v sebi nosijo rušilno moč, ki lahko do temeljev zamaje institucionalno podobo katoliške cerkve, kot smo jo poznali. Poleg tega so nekateri odzivi povzročili zametke razkola, ki bo z vsakim dnem brez ukrepanja postal še večji.
Objektivno (ne)odgovorni
Vse bolj jasno postaja, da se bo sčasoma nujno spremenila podoba svetniškega papeža Janeza Pavla II. Res se je znal približati množicam, nagovoriti državnike in v svojem pontifikatu dosegel mnogo izjemnih stvari. Največji paradoks pa se skriva v odnosu z mladino. Njih je še posebej nagovarjal. A hkrati za žrtve ni storil dovolj. Z njimi se v 26 letih sploh ni srečal.
Kako je mogoče, da je tako velik človek ob informacijah o zlorabah zamižal na eno ali celo na obe očesi? Do njega je, na primer, prišlo poročilo o duhovniku, ki je zlorabil vseh pet mladoletnih deklet v družini s sedmimi otroki. Težko si predstavljamo, da bi ne imel volje in odločnosti. Tovrstnih primerov ni mogel jemati zgolj kot osamljene epizode.
V Sloveniji dobro vemo, kako se ohranja kult nedotakljivih voditeljev, čeprav bi ga bilo morda bolje zrušiti. V tem smislu bo katoliška cerkev morala opraviti tudi premislek o dediščini Karola Wojtyle.
V Sloveniji dobro vemo, kako se ohranja kult nedotakljivih voditeljev, čeprav bi ga bilo morda bolje zrušiti. V tem smislu bo katoliška cerkev morala opraviti tudi premislek o dediščini Karola Wojtyle.
Razpad sistema
Ker v naključja ne verjamem, sem s precejšnjo gotovostjo prepričan, da papež, ki mu je sledil, Benedikt XVI., ni odstopil zaradi šibkega zdravja ali neprimernosti za to funkcijo. Ko je videl, čemu mora kot rimski škof posvečati največ pozornosti, je odločno odložil pastirsko palico.
Že v njegovem obdobju so se začele večje spremembe v rimski kuriji, ki jim tradicionalni prelati niso bili naklonjeni. Stvari so se začele spreminjati posebej v kongregacijah za duhovnike in škofe. Duhovščina se je zdaj prisiljena ukvarjati sama s sabo, se spraševati o svoji vlogi, nalogah in poslanstvu.
Zato ne presenečajo Frančiškovi stalni pozivi k skromnosti in služenju. Ob tem pa je pričakovano prišlo – in bo zagotovo še prihajalo - do odzivov dostojanstvenikov (če jim tako sploh lahko rečemo), ki bi radi ohranili stabilnost, se odpovedali resnici in izognili kesanju.
Nekdanji nuncij v ZDA, Carlo Maria Vigano, je s svojimi trditvami zamajal še podobo sedanjega papeža. Težko je reči ali gre za dobronamerno potezo ali za dejanje iz obupa. Zagotovo pa njegov primer nakazuje, da znotraj cerkvene hierarhije ni več enotnosti.
Nihče ne sme biti nedotakljiv
V želji po stabilnosti lahko zagrešimo nepopravljive napake. Status quo lahko na kratki rok sicer omogoči mirno plovbo navrtani ladji, šele spoznanje in soočenje s kruto resnico pa bo odprlo pot k očiščenju. V nasprotnem primeru bo hitro postalo prepozno.
Naj bo soočenje z dejstvi še tako težko, Katoliška cerkev je izgubila večji del moralnega kapitala. Za zdaj so najbolj na udaru ZDA, Irska in Čile. Kaj bodo v naslednjih letih povedali Poljaki? In Slovenci? Ali ameriška zgodba pomeni kaj takega tudi pri nas? Nekaj primerov spolnih zlorab je v medijskem prostoru že zaokrožilo, nekateri duhovniki so bili tudi obsojeni, nekaj jih sodbo še čaka.
Rad bi verjel, da je to vse in da gre v našem prostoru res za bolj osamljene primere. Nekateri odzivi (škandalozen tvit Aleša Primca) pa dajejo zelo slab vtis. Prav to je logika nezmotljivosti in nedotakljivosti, ki je omogočila takšen razmah kleriških zlorab. Cerkev je bolj ranljiva in grešna, kot si upamo priznati.
Trnova pot kesanja
Ena od lastnosti zrelih in odgovornih posameznikov je, da v trenutku, ko se nedvomno izkaže, da so ravnali napačno, svoje mišljenje in delovanje korenito spremenijo. Enako velja za večje skupnosti. Katoliška Cerkev je tu trčila ob tako nedvoumno prepreko, da je treba podvomiti o (skoraj) vsem. Dosegli smo namreč točko, ko je nemogoče braniti svojo pozicijo vernika znotraj te skupnosti.
Merila za katoličane so višja, za duhovnike pa še toliko bolj. Celibat je še najmanjša potencialna žrtev. Na kocki je precej več.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
14 komentarjev
Drobno
Tole pa je eden redkih člankov na Domovini, ki so me razočarali. Meja med kritiko in obrekovanjem se vam je tokrat izmuznila. Škoda.
Škulj
Ko ga ni nevidneža, že pogrešam kako njegovo domislico, razen če je dzinunjeja njegova reinkarnacija. Kar pa se tiče obtožb Cerkve je treba pustiti nekaj časa, da se stvari z vseh zornih kotov razjasnijo. Je le organizacija, ki ni vsem pogodu. Podobno je če naše sodišče sodi Janši je treba stvari vzeti z rezervo.
Rajko Podgoršek
Bolje je, da katoliki med sabo s takšnimi članki predebatiramo zadeve, kot pa da o tem pristransko in tendenciozno pišejo MSM z novinarji, ki pač potrebne širine nimajo, ampak so bili previdno preparirani na FDVju in FFju. Iskreni.net je tako v članku pred leti pisal, da je bila ob mariborskem škandalu napaka, da takratni uveljavljeni katoliški mediji - primarno Družina - te teme niso hoteli načeti. In je bila zato škoda še večja. Zato potezo uredništva Domovine pozdravljam.
korosec.france
KAJ SLEDI ? KDO NAM BO ODGOVORIL?
Dejstvo, ki ga lahko izluščimo iz godlje strašnih razkritij zadnjih let na Irskem, v Vatikanu, v Čilu in zdaj v Pensilvaniji, je to, da hud problem eskalira iz leta v leto in nam da misliti tudi kje/kdaj bo konec te silovite spirale vrhunskega greha.
Za nas, zdaj zelo poklapane ovce, ki bi naj bili dejavni, korajžni, izpostavljeni Kristjani v družbi, bolj ali maj, odvisno od posameznika in čedalje bolj aktualno zaradi razdiralnosti, ki uničujejo evropsko civilizacijo in Krščanstvo, je to, vsaj kar sem bral v medijih zadnjih tednov in sem slišal sam iz papeževih ust, nekaj prelomno zastrašujočega.
V prvem dihu, ki ga zmorem po šoku je le, da vzkliknem:"Frančišek reši čast in dobro ime Kristusove cerkve! Takoj odstopi!
10 Božjih zapovedi.
Ves Jezusov nauk.
Izkušnje zbora svetnikov.
Vsi nauki in zapovedi svete Cerkve.
Cerkveno pravo.
Enciklike.
Pridige.
Cerkvena vzgoja vseh Kristjanov.
Ničelna toleranca, objavljena po papežu Frančišku....
Če se ne zjasni nebo nad Vatikanom in to hitro - mnogo od vsega naštetega zgoraj pade v blato, hudo lepljivo blato!
------------------------
Na žalost pa prebiram na R. Ognjišče, med drugimi in zapise in komentarje o zarotah, o ozadjih, o sovražnikih Frančiška, itd,
Ker so mi zbrisali dva komentarja in tudi moja vprašanja nekim odgovornim, ponavljam tukaj, da mene kot Kristjana
ne zanimajo zgodbe, nasprotniki in pristaši ter zarote, pač pa gola kastrofalna dejstva.
Sprašujem se tudi, če in kdaj na plano pride slovenski Vigano, ki zagotovo ima materiale, ki so skriti v tajnih arhivih - tega sicer sploh ne morem dojeti, da je mogoče v takem strašljivem obsegu kot v Pensilvaniji.
Kar je zelo hudo, navajajo, da je obtoženi kardinal imel velik vpliv na denarne tokove in finansiranje in, da je to najverjetneje močno vplivalo na odločitev, da Frančišek anaulira odločitev papeža Benedikta - tukaj pa me postane strah in me grabi sveta jeza! Ogabno šokantno.
Razmišljam o tem, da v tem času svojemu otroku ne bi dovolil kar tako brezpogojno vstopiti v šolanje za duhovništvo ali za redovništvo.Ko sem to omenil duhovniku , je zelo poskočil, kako, da sem proti duhovniškim poklicem! Kristus Božji!
Sprašujem se kje so bili starši in kako so funkcionirali družinski odnosi v Pensilvaniji in v Čilu, da ni prišlo do odločnih dejanj staršev?
Sprašujem se koga bi sam prosil, da me priveže v hišni zapor, ker ne vem kaj bi storil, če bi odkril, da so mi posvinjali otroka ali mladoletnika.
Razmišljam koliko podobnega greha kot v Pensilvaniji je še okoli po svertu? Kaj je naslednje? Je možno? Bog ne daJ!
Razmišljam kako naj se dr.Strehovec bori za svojo Pravico in za pravice nerojenih otrok na slovenskem v vrtincu dogajanj vrhunskega zla iz ZDA, Čila in Irske, da Vatikana ne omenjam !
Kako naj se bori za svoj obstanek v rdeči Sloveniji slovenska Cerkev na splošno-ne upam si misliti kaj vse to pomeni.
In končno:" Kaj ni na tem svetu že dovolj hudine in hudega zla, zdaj pa še vse to?"
Saj se človek ustraši, bolje, da neham.
Vem pa eno: "Frančišek, reši Cerkev in rešuj svet in odstopi takoj!"
Če to ne, oglasi se in povej svetu kar je za povedati.
MEFISTO
Takle mamo!
Slovenija ječi pod peritiskom levičarjev, med kateromi so tudi pedofili, Domovina pa ignorira politična dogajanja v domovini in se že v nadaljevanjih ukvarja s cerkveno pedofilijo in še to vcelo onstran luže.
lucija.demsar
Spoštovani g. Hrastar, Vas ni sram kritizirati velikana med svetniki, človeka, katerega življenje je bilo eno samo trpljenje in darovanje za Cerkev? Kadarkoli odprem vaš portal, me razočara.
MEFISTO
Se strinjam!
korosec.france
Žal, hude stvari/ne komentiram zadev v zvezi z Janezom Dobrim. ------------------------------------------------------ Situacija zadeve Pensilvanija, Čile-groza , še prej Irska, da ne govorim o katastrofični debati "Da Boga ni", sploh ne omenjam! Žal, druge ni, strinjam se z avtorjem. Hudo je in z vsakim nečistim in zamegljenim dnem bo še veliko huje! TUKAJ ZELO SMRDI IN ZAUDARJA. Jezusovi Cerkvi delajo grozno škodo. Kar vemo je, kar je zapisal Vigano. Kar je zapisal je kataklizmično, pošastno. Kje so Frančiškove besede, da njegove navedbe zavrača in navaja argumente? Kdo jih je bral, slišal? ------------------------------------------------------------- In kaj poreče papež Frančišek na letu domov novinarjem, vidno utrujen in razburjen: Ne bom rekel niti besede! Pri tako velikanski zadevi bi moral odgovoriti naravnost in jasno, kot da bi lebdel pred samim tronom Božjim: SEM / NISEM PRIKRIVAL RESNICO. Druge ni! Povem pa tebi, Slovenija moja domovina: Sam papež Frančišek je izrekal besede o NIČELNI TOLERANCI. Torej isto kot pravim sam:"Kot, da lebdi pred Sodbo ob Božjem tronu!" Če ni dovolj močan, če opleta sem in tja zaradi sto in sto stvari, ki se tičejo trenutno njegovega poslanstva- je zgodbe konec. Njegove namreč. Tu ni zaslug, trudaplonega dela, prizadevanj, zaslug in superdobrih namenov ! Enostavno - razmislek ne sme obstajati.
veroncek.feferoncek
Koliko duhovnikov jih je bilo pa po krivem obtoženih spolnih zlorab? In koliko trpljenja prinesejo take obsodbe če niso resnične? Že samo v Sloveniji lahko najdete ogromno primerov duhovnikov ki jim je bila potem dokazana nedolžnost. Pa se poglobite tud o takih statistikah preden se spravljate pisat take neumnosti! Brez besed sem ostala, katastrofa! Spolne zlorabe so dejstvo ampak ne zlorabljajo samo duhovniki. Sploh pa nevem kako si en takle novinarski mulc dovoli obsodit vso težo grehov vseh duhovnikov na enega samega človeka, ne da bi pogledal širše zgodovinske okoliščine v katerih je živel. Se ti ne zdi da je papež kaj naredil za ljudi v času hladne vojne in komunizma? Totalno neprofesionalen članek!
helena_3
Jaz pa nekaj ne razumem.
Kako je lahko zlorabljeno 5 sestric od istega človeka? Če bi bila jaz njihova mama, bi zagotovo ukrepala ob prvem primeru.
NatalijaL
Vprašanje je, če so deklice povedale mami, kaj se jim je zgodilo! Verjetno jim ne bi verjela. V takih primerih žrtve dobesedno "otrpnejo" in si ne upajo spregovoriti. V takem primeru otroci niso nikoli krivi!
slovenc sm
Cerkev je v prejšnjem stoletju podlegla seksualni revoluciji. Ni bila pripravljena, še manj pa se ni znala soočiti s posledicami. Kaj narediti zdaj? Tudi zame zelo težko vprašanje. Popravljati za nazaj ni mogoče. Veliko duhovnikov bo zaradi tega tudi omadeževanih, čeprav niso bili direktni krivci. Da ne govorim o sedanjih duhovnikih. Živeti in delati s takšnim košem grehov svojih predhodnikov bo izjemno težko. Saj si še običajnih kontaktov z ljudmi ne bodo upali vzpostavljati.
Potrebna bo popolna prenova. Kako jo izvesti, pa ne vem. Nisem dovolj pameten. Moliti k svetemu duhu, da pokaže pravo pot. Ni druge. Pa popolno kesanje. Le tako bo cerkev sčasoma dosegla spet zaupanje ljudi.
Problem je, da sedanji duhovniki večinoma niso krivi za dejanja svojih nekaterih predhodnikov in da morajo zdaj nositi posledice njihovih dejanj.
oakhrast
...znotraj cerkvene hierarhije ni več enotnosti. Saj je nikoli v resnici ni bilo. Apostola Jakob in Andrej sta že solirala, ker sta začutila Petrovo prednost. V Niceji so menda kleriki kričali eden na drugega in mahali s pestmi. Po drugem vatikanskem koncilu se je zgodila francoska cerkev. Še vedno mašujejo v latinščini in obrnjeni s hrbtom proti vernemu občestvu.
Da celibat ni problem, pa lahko trdi samo nekdo, ki nima vpogleda v duhovnike od blizu!!!
MEFISTO
Domovina, se vam zdi, da režimski mediji ne storijo dovolj za rušenje ugleda in vpliva Katoliške cerkve?
Slovenija ječi pod levičarsko okupacijo, ki nam sestavlja apokaliptično vlado, vi se pa trudite, da bi zrušili ugled edinega ljudskega papeža.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.